Anica Černej: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m WD
Mhladnik (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 8: Vrstica 8:


Jeseni, leta 1943 so njo in več drugih profesorjev ter dijakov aretirali Nemci in jih odpeljali v [[koncentracijsko taborišče Ravensbrück]], kjer je zbolela. Kljub bolezni je s prijateljico [[Biserka Ercegovac|Biserko Ercegovac]] odšla v [[Neubrandenburg]], kjer je postala voditeljica zaprtih Slovenk. Tam je 3. maja 1944 umrla.
Jeseni, leta 1943 so njo in več drugih profesorjev ter dijakov aretirali Nemci in jih odpeljali v [[koncentracijsko taborišče Ravensbrück]], kjer je zbolela. Kljub bolezni je s prijateljico [[Biserka Ercegovac|Biserko Ercegovac]] odšla v [[Neubrandenburg]], kjer je postala voditeljica zaprtih Slovenk. Tam je 3. maja 1944 umrla.
Spomin nanjo v Celju ohranjata ime vzgojno varstvenega zavoda ([[Vrtec Anice Černejeve]], [[Osnovna šola Anice Černejeve Makole]]) in ulici v Liscah in Slovenskih Konjicah ([[Ulica Anice Černejeve]]).
Spomin nanjo v Celju ohranjata ime vzgojno varstvenega zavoda ([[Vrtec Anice Černejeve]], [[Osnovna šola Anice Černejeve Makole]]) in ulici v [[Dogoče|Dogošah]], Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah ([[Ulica Anice Černejeve]]).


Pravnik in diplomat [[Darko Černej]] je bil njen brat.
Pravnik in diplomat [[Darko Černej]] je bil njen brat.
Vrstica 15: Vrstica 15:
Pesnica in pisateljica Anica Černej je pisala pesmi za otroke (pesniška zbirka ''Metuljčki''), v katerih je vpletla misel na domovino in ljubezen do rodne zemlje ter bolečino lačnih in prezeblih otrok. Nekatere zbrane pesmi v ''Metuljčkih'' so izšle v mladinski reviji ''Zvonček'' in v koledarju ''Kraljevič Marko'', ki ga je za slovenske obmejne otroke izdajala narodnoobrambna [[Družba sv. Cirila in Metoda]]. Pisala je tudi pesmi za odrasle, ki pa jih ni nikoli zbrala in izdala. Izšle so prvič leta 1975 v zbirki z naslovom ''Moje poti'' in izhajale največ v reviji ''[[Ženski svet (revija)|Ženski svet]]''.
Pesnica in pisateljica Anica Černej je pisala pesmi za otroke (pesniška zbirka ''Metuljčki''), v katerih je vpletla misel na domovino in ljubezen do rodne zemlje ter bolečino lačnih in prezeblih otrok. Nekatere zbrane pesmi v ''Metuljčkih'' so izšle v mladinski reviji ''Zvonček'' in v koledarju ''Kraljevič Marko'', ki ga je za slovenske obmejne otroke izdajala narodnoobrambna [[Družba sv. Cirila in Metoda]]. Pisala je tudi pesmi za odrasle, ki pa jih ni nikoli zbrala in izdala. Izšle so prvič leta 1975 v zbirki z naslovom ''Moje poti'' in izhajale največ v reviji ''[[Ženski svet (revija)|Ženski svet]]''.


Pisala je članke, ki jih je objavljala v ''Zvončku'', ''[[Naš rod|Našem rodu]]'', ''Ženskem svetu'' in ''[[Popotniku]]''. Izdala je tudi več slikanic: ''Za vesele in žalostne čase'' (1933), ''Kapljice'' (1934) in ''Dedek Miha'' (1939). Leta 1953 je izšel tudi izbor njenih pesmi z naslovom ''Sredi domovine''.
Pisala je članke, ki jih je objavljala v ''Zvončku'', ''[[Naš rod|Našem rodu]]'', ''Ženskem svetu'' in ''[[Popotniku]]''. Izdala je tudi več slikanic: ''Za vesele in žalostne čase'' (1933), ''Kapljice'' (1934) in ''Dedek Miha'' (1939). Leta 1953 je izšel izbor njenih pesmi z naslovom ''Sredi domovine''.
Nekaj njenih pesmi je tudi uglasbenih (v notnem zapisu), kot so na primer ''Bele snežinke'', ''Kod je hodil Jane'', ''Ringa raja'', ''Jutro'', ''Orjemo, orjemo''.
Nekaj njenih pesmi je uglasbenih (v notnem zapisu), kot so na primer ''Bele snežinke'', ''Kod je hodil Jane'', ''Ringa raja'', ''Jutro'', ''Orjemo, orjemo''.


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
Vrstica 29: Vrstica 29:


===Uglasbene pesmi (notno gradivo)===
===Uglasbene pesmi (notno gradivo)===
*''Kod je hodil Jane'' : mladinski zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) {{COBISS|ID=512685608}}
*''Kod je hodil Jane'': mladinski zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) {{COBISS|ID=512685608}}
*''Očka drva žaga'' : otroški zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) {{COBISS|ID=512681256}}
*''Očka drva žaga'': otroški zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) {{COBISS|ID=512681256}}
*''Ringa raja'' : otroški zbor / [glasba] Ciril Pregelj, (1961) {{COBISS|ID=512706088}}
*''Ringa raja'': otroški zbor / [glasba] Ciril Pregelj, (1961) {{COBISS|ID=512706088}}
*''Jutro'' : mladinski zbor / [glasba] Vilko Ukmar, (1963) {{COBISS|ID=512725800}}
*''Jutro'': mladinski zbor / [glasba] Vilko Ukmar, (1963) {{COBISS|ID=512725800}}
*''Ringaraja'' : mladinski zbor / [glasba] Peter Lipar, (1963) {{COBISS|ID=512730152}}
*''Ringaraja'': mladinski zbor / [glasba] Peter Lipar, (1963) {{COBISS|ID=512730152}}
*''Tri koroške'' [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) {{COBISS|ID=224354304}}
*''Tri koroške'' [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) {{COBISS|ID=224354304}}
*''Dečica, kdo ve'' [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) {{COBISS|ID=224354560}}
*''Dečica, kdo ve'' [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) {{COBISS|ID=224354560}}
*''Bele snežinke'' : mladinski zbor in solo / [glasba] Vilko Ukmar, (1966)
*''Bele snežinke'': mladinski zbor in solo / [glasba] Vilko Ukmar, (1966)
*''Goska'' : enoglasni otroški (mladinski) zbor s spremljavo klavirja / [glasba] Jakob Jež, (1969) {{COBISS|ID=512781096}}
*''Goska'': enoglasni otroški (mladinski) zbor s spremljavo klavirja / [glasba] Jakob Jež, (1969) {{COBISS|ID=512781096}}
*''Orjemo, orjemo'' : 2-gl. s klavirsko spremljavo : mladinski zbor / [glasba] Jakob Jež, (1979) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=2&sid=2]
*''Orjemo, orjemo'': 2-gl. s klavirsko spremljavo : mladinski zbor / [glasba] Jakob Jež, (1979) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=2&sid=2]
*''Polžek je gospod'' [Glasbeni tisk] : [15 pesmi Anice Černejeve ob 40. letnici vrtca Anice Černejeve] / [uglasbila] Mira Voglar ; [ilustrirali otroci iz vrtca Anice Černejeve] ; uredila Anica Četkovič Vodovnik, (1996) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=87&sid=2]
*''Polžek je gospod'' [Glasbeni tisk]: [15 pesmi Anice Černejeve ob 40. letnici vrtca Anice Černejeve] / [uglasbila] Mira Voglar; [ilustrirali otroci iz vrtca Anice Černejeve]; uredila Anica Četkovič Vodovnik, (1996) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=87&sid=2]
*''Hruška debeluška'' [Glasbeni tisk] / glasba Igor Štuhec, (2000) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=74&sid=2]
*''Hruška debeluška'' [Glasbeni tisk] / glasba Igor Štuhec, (2000) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=74&sid=2]
*''Žabja nezgoda'' [Glasbeni tisk] / Slavko Mihelčič, (2000) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=73&sid=2]
*''Žabja nezgoda'' [Glasbeni tisk] / Slavko Mihelčič, (2000) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1417306928463722&rec=73&sid=2]
Vrstica 45: Vrstica 45:


== Viri ==
== Viri ==
* [http://books.google.si/books?id=oFYdZ8JA5z4C&lpg=PA600&ots=P8rp47o0pz&dq=Pozabljena%20polovica%3A%20portreti%20%C5%BEensk%2019.%20in%2020.%20stoletja%20na%20Slovenskem.%20%201.%20izd.%20Ljubljana%20%3A%20Tuma%20%3A%20SAZU%2C%202007.%20ISBN%20978-961-6682-01-5.&pg=PP1#v=onepage&q=Pozabljena%20polovica%3A%20portreti%20%C5%BEensk%2019.%20in%2020.%20stoletja%20na%20Slovenskem.%20%201.%20izd.%20Ljubljana%20%3A%20Tuma%20%3A%20SAZU%2C%202007.%20ISBN%20978-961-6682-01-5.&f=false Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.] 1. izd. Ljubljana : Tuma : SAZU, 2007.
* [http://books.google.si/books?id=oFYdZ8JA5z4C&lpg=PA600&ots=P8rp47o0pz&dq=Pozabljena%20polovica%3A%20portreti%20%C5%BEensk%2019.%20in%2020.%20stoletja%20na%20Slovenskem.%20%201.%20izd.%20Ljubljana%20%3A%20Tuma%20%3A%20SAZU%2C%202007.%20ISBN%20978-961-6682-01-5.&pg=PP1#v=onepage&q=Pozabljena%20polovica%3A%20portreti%20%C5%BEensk%2019.%20in%2020.%20stoletja%20na%20Slovenskem.%20%201.%20izd.%20Ljubljana%20%3A%20Tuma%20%3A%20SAZU%2C%202007.%20ISBN%20978-961-6682-01-5.&f=false Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.] 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007.
* Kopriva, Alfonz: ''Obletnici dveh zaslužnih šolnikov, Ludovika in Anice Černejeve;'' Prosvetni delavec, 1970, št. 16, str. 12.
* Kopriva, Alfonz: ''Obletnici dveh zaslužnih šolnikov, Ludovika in Anice Černejeve;'' Prosvetni delavec, 1970, št. 16, str. 12.
* Muser, Erna: ''Iz življenja in dela Anice Černejeve. V: Moje poti.'' Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
* Muser, Erna: ''Iz življenja in dela Anice Černejeve. V: Moje poti.'' Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
* Muser, Erna: ''Metuljčki; O pesnici Anici Černejevi.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975.
* Muser, Erna: ''Metuljčki; O pesnici Anici Černejevi.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975.
* Pavlič, Slavica: ''Ob 70 - letnici rojstva Anice Černejeve;'' Sodobna pedagogoka, 1977, str. 77 - 80.
* Pavlič, Slavica: ''Ob 70 - letnici rojstva Anice Černejeve.'' Sodobna pedagogoka, 1977, str. 77 - 80.
* Janež, Stanko: ''Pedagoško in pesniško delo Anice Černejeve;'' Zbornik občine Slovenska Bistrica II, 1990, str. 207 - 211.
* Janež, Stanko: ''Pedagoško in pesniško delo Anice Černejeve.'' Zbornik občine Slovenska Bistrica II, 1990, str. 207 - 211.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 56: Vrstica 56:
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]



{{Normativna kontrola}}
{{Normativna kontrola}}

Redakcija: 14:42, 2. april 2017

Anica Černej
Portret
Rojstvo3. april 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Čadram
Smrt3. maj 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (44 let)
Koncentracijsko taborišče Ravensbrück[d]
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
Poklicpesnica, pisateljica, učiteljica
Poznan popesnica, pisateljica in pedagoginja

Anica Černej [ánica černéj], slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica, * 3. april 1900, Čadram, † 3. maj 1944, Neubrandenburg.

Življenjepis

Anica Černej se je rodila v učiteljski družini. Njen oče Ljudevit Černej je bil sprva učitelj, pozneje šolski nadzornik in tudi pesnik ter pisatelj. Kakor oče je bila tudi Anica učiteljica in govornica. V šolo je šla s petimi leti (1905) v Griže pri Celju. Po štirih letih (1909) je odšla v Maribor na zasebno učiteljišče šolskih sester (danes Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja). Poučevala je v Grižah in potem še v Celju. Leta 1927 se je z diplomskim izpitom v Zagrebu usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije. Bila je učiteljica na prvi meščanski šoli v Mariboru, ki se je imenovala Državna I. dekliška meščanska šola, (danes Osnovna šola bratov Polančičev Maribor), leta 1930 pa je prejela diplomo Višje pedagoške šole (danes Pedagoška fakulteta v Ljubljani) in postala pomožna učiteljica na ljubljanskem učiteljišču (danes Gimnazija Ledina). Opravila je tudi profesorski izpit.

Jeseni, leta 1943 so njo in več drugih profesorjev ter dijakov aretirali Nemci in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je zbolela. Kljub bolezni je s prijateljico Biserko Ercegovac odšla v Neubrandenburg, kjer je postala voditeljica zaprtih Slovenk. Tam je 3. maja 1944 umrla. Spomin nanjo v Celju ohranjata ime vzgojno varstvenega zavoda (Vrtec Anice Černejeve, Osnovna šola Anice Černejeve Makole) in ulici v Dogošah, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah (Ulica Anice Černejeve).

Pravnik in diplomat Darko Černej je bil njen brat.

Delo

Pesnica in pisateljica Anica Černej je pisala pesmi za otroke (pesniška zbirka Metuljčki), v katerih je vpletla misel na domovino in ljubezen do rodne zemlje ter bolečino lačnih in prezeblih otrok. Nekatere zbrane pesmi v Metuljčkih so izšle v mladinski reviji Zvonček in v koledarju Kraljevič Marko, ki ga je za slovenske obmejne otroke izdajala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda. Pisala je tudi pesmi za odrasle, ki pa jih ni nikoli zbrala in izdala. Izšle so prvič leta 1975 v zbirki z naslovom Moje poti in izhajale največ v reviji Ženski svet.

Pisala je članke, ki jih je objavljala v Zvončku, Našem rodu, Ženskem svetu in Popotniku. Izdala je tudi več slikanic: Za vesele in žalostne čase (1933), Kapljice (1934) in Dedek Miha (1939). Leta 1953 je izšel izbor njenih pesmi z naslovom Sredi domovine. Nekaj njenih pesmi je uglasbenih (v notnem zapisu), kot so na primer Bele snežinke, Kod je hodil Jane, Ringa raja, Jutro, Orjemo, orjemo.

Bibliografija

Poezija za otroke

  • Sredi domovine, (1953) (COBISS)
  • Vesele pesmice, (1957) (COBISS)
  • Bratci, zima bo, (1957) (COBISS)
  • Moje poti, (1975) (COBISS)
  • Orjemo, orjemo, (1975) (COBISS)
  • Hi, konjiček, (1990) (COBISS)
  • Metuljčki, (1996) (COBISS)

Uglasbene pesmi (notno gradivo)

  • Kod je hodil Jane: mladinski zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) (COBISS)
  • Očka drva žaga: otroški zbor / [glasba] Srečko Koporc, (1959) (COBISS)
  • Ringa raja: otroški zbor / [glasba] Ciril Pregelj, (1961) (COBISS)
  • Jutro: mladinski zbor / [glasba] Vilko Ukmar, (1963) (COBISS)
  • Ringaraja: mladinski zbor / [glasba] Peter Lipar, (1963) (COBISS)
  • Tri koroške [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) (COBISS)
  • Dečica, kdo ve [Glasbeni tisk] / Srečko Koporc, (1964) (COBISS)
  • Bele snežinke: mladinski zbor in solo / [glasba] Vilko Ukmar, (1966)
  • Goska: enoglasni otroški (mladinski) zbor s spremljavo klavirja / [glasba] Jakob Jež, (1969) (COBISS)
  • Orjemo, orjemo: 2-gl. s klavirsko spremljavo : mladinski zbor / [glasba] Jakob Jež, (1979) [1]
  • Polžek je gospod [Glasbeni tisk]: [15 pesmi Anice Černejeve ob 40. letnici vrtca Anice Černejeve] / [uglasbila] Mira Voglar; [ilustrirali otroci iz vrtca Anice Černejeve]; uredila Anica Četkovič Vodovnik, (1996) [2]
  • Hruška debeluška [Glasbeni tisk] / glasba Igor Štuhec, (2000) [3]
  • Žabja nezgoda [Glasbeni tisk] / Slavko Mihelčič, (2000) [4]
  • Deček in zajčki [Glasbeni tisk] / Slavko Mihelčič, (2000) [5]

Viri

  • Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007.
  • Kopriva, Alfonz: Obletnici dveh zaslužnih šolnikov, Ludovika in Anice Černejeve; Prosvetni delavec, 1970, št. 16, str. 12.
  • Muser, Erna: Iz življenja in dela Anice Černejeve. V: Moje poti. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975.
  • Muser, Erna: Metuljčki; O pesnici Anici Černejevi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975.
  • Pavlič, Slavica: Ob 70 - letnici rojstva Anice Černejeve. Sodobna pedagogoka, 1977, str. 77 - 80.
  • Janež, Stanko: Pedagoško in pesniško delo Anice Černejeve. Zbornik občine Slovenska Bistrica II, 1990, str. 207 - 211.

Glej tudi