Furlanščina: Razlika med redakcijama
m pp |
Pravopisne popravki. |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti) |
Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti) |
||
*o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz? |
*o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz? |
||
*tu |
*tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti? |
||
*al |
*al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on? |
||
* e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona? |
* e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona? |
||
* o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi? |
* o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi? |
||
* o |
* o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi? |
||
* a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni? |
* a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni? |
||
Vrstica 41: | Vrstica 41: | ||
{{Col-begin}} |
{{Col-begin}} |
||
{{col-3}} |
{{col-3}} |
||
* |
*cjistiel - grad (ital. castello) |
||
* |
*citât - mesto (ital. città) |
||
* |
*zoventût - mladost (ital. gioventù) |
||
*lûc - kraj (ital. luogo) |
|||
*fantate - dekle (ital. ragazza) |
*fantate - dekle (ital. ragazza) |
||
* |
*fregul - malenkost (ital. briciola) |
||
* |
*pecjât - greh (ital.peccato) |
||
* |
*bussâ - poljubljati, ljubiti (ital. baciare) |
||
* |
*siôr - gospod (ital. signore) |
||
* |
*plevan - župnik (ital. parroco) |
||
*ancje - tudi, isto (ital. anche) |
*ancje - tudi, isto (ital. anche) |
||
*cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) |
*cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) |
||
Vrstica 71: | Vrstica 72: | ||
*lat - mleko |
*lat - mleko |
||
*mes - pismonoša |
*mes - pismonoša |
||
*''mês - |
*''mês - mesec'' |
||
*mil - tisoč |
*mil - tisoč |
||
*''mîl - med'' |
*''mîl - med'' |
||
Vrstica 85: | Vrstica 86: | ||
*cjan, cjans - pes, pesi |
*cjan, cjans - pes, pesi |
||
*''nâf, nâfs - ladja, ladje'' |
*''nâf, nâfs - ladja, ladje'' |
||
*tu |
*tu sês trist - slab si (obnašanje) |
||
*tu tu |
*tu tu sês trist - ti si slab |
||
*brut - grdi |
*brut - grdi |
||
*''brût - bujon (mesna juha)'' |
*''brût - bujon (mesna juha)'' |
||
Vrstica 93: | Vrstica 94: | ||
{{Col-begin}} |
{{Col-begin}} |
||
*Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel. |
*Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel. |
||
*Jo o soi |
*Jo o soi Furlan - Furlanec sem. |
||
*''Vuê al è propite cjalt - Danes je bilo vroče.'' |
*''Vuê al è propite cjalt - Danes je bilo vroče.'' |
||
*''O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.'' |
*''O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.'' |
||
*''No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.'' |
*''No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.'' |
||
*o ai vût fevelât - imel sem priliko pogovarjati se |
*o ai vût fevelât - imel sem priliko pogovarjati se{{Col-end}} |
||
*Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl. |
|||
{{Col-end}} |
|||
{{Col-begin}} |
{{Col-begin}} |
||
{{col-2}} |
{{col-2}} |
||
<poem>O ce |
<poem>O ce biel cjisctel a Udin |
||
o ce |
o ce biela zoventût. |
||
Zoventût come a Udin |
|||
non si cjate in |
non si cjate in nissun lûc. |
||
A |
A bussâ fantatis bielis |
||
nol è un fregul di pecjât. |
|||
Le ai bussade une biele |
|||
e |
e lu ai dite al siôr plevan! |
||
Il |
Il plevan mi à dât par penitence |
||
di |
di bussâle ancje doman.</poem> |
||
{{Col-2}} |
{{Col-2}} |
||
<poem>Lep si kraj o prelepo mesto Videm |
<poem>Lep si kraj o prelepo mesto Videm |
||
Vrstica 126: | Vrstica 125: | ||
{{Col-begin}} |
{{Col-begin}} |
||
{{col-2}} |
{{col-2}} |
||
<poem>Al è cjalderuç |
<poem>Al è rot il cjalderuç |
||
al è |
al è spandût dut il caffè! |
||
Joi joi se e sa mê mari |
|||
ce mai sarà di me! |
ce mai sarà di me! |
||
Mariutine |
Mariutine e je lade a aghe |
||
nus à dit che no |
nus à dit che no sta trop! |
||
e je partide la matine |
|||
e je tornade a miezegnot!</poem> |
|||
{{Col-2}} |
{{Col-2}} |
||
<poem>sem v šporhet se zaletal |
<poem>sem v šporhet se zaletal |
Redakcija: 10:58, 30. avgust 2016
Furlanščina | |
---|---|
Furlan | |
Materni jezik | Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija) |
Št. maternih govorcev | 600.000 (2002)[1] |
Pisava | latinica |
Uradni status | |
Regulator | Osservatori Regjonâl de Lenghe e de Culture Furlanis [1] |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | fur |
ISO 639-3 | fur |
Glottolog | friu1240 |
ELP | Friulian |
Linguasphere | 51-AAA-m |
Furlanščina (Furlan, marilenghe) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina.
Furlanščina in slovenščina
Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva), in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...
Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti)
- o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
- tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
- al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on?
- e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona?
- o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi?
- o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi?
- a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni?
Nekatere besede v furlanščini:
|
|
|
- Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.
- Jo o soi Furlan - Furlanec sem.
- Vuê al è propite cjalt - Danes je bilo vroče.
- O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.
- No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.
- o ai vût fevelât - imel sem priliko pogovarjati se
O ce biel cjisctel a Udin |
Lep si kraj o prelepo mesto Videm |
Al è rot il cjalderuç |
sem v šporhet se zaletal |
Glej tudi
Sklici
- ↑ Furlanščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
Literatura
- Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
- Janež Erat, Furlanska slovnica, 2006.
- Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
- Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
- Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
- Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
- Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
- Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
- Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
- Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
- Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
- Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.
Zunanje povezave