Pojdi na vsebino

Delitve Poljske: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Državna ureditev Poljske-Litve (Republike obeh narodov) in volitve kraljev na zelo širokem plenumu poljskega plemiškega parlamenta (''sejma'') so dajale tujcem velike možnosti za vmešavanje v poljske notranje zadeve. Od časov [[Peter Veliki|Petra Velikega]] je imela pri tem prevladujoč vpliv Rusija. Ta se je v času carice [[Katarina Velika|Katarine Velike]] še močno povečal; Katarina je leta 1764, ob pristanku pruskega kralja [[Friderik II. Veliki|Friderika II.]], z rusko vojsko podprla izvolitev svojega nekdanjega ljubimca Stanislava Poniatowskega za poljskega kralja [[Stanislav II. Poljski|Stanislava II. Avgusta]].
 
Vendar Poniatowski kot poljski kralj Katarini ni bil tako pokoren, kot je pričakovala. Na Zahodu izobraženi intelektualec iz vplivne poljske plemiške rodbine in sorodnik najvplivnejšega poljskega magnata Czartoryskega je želel preoblikovati Poljsko-Litvo v učinkovito ustavno monarhijo z normalno delujočim parlamentom, pri čemer pa je zadeval na mnoge ovire tako pri domačih političnih in idejnih nasprotnikih kot pri voditeljih sosednjih velesil, ki so jih mikala poljska ozemlja. Poleg Katarine II. je bil to predvsem pruski kralj Friderik II. Veliki. Njegovi predniki so si že pridobili (nekoč poljsko) Vzhodno Prusijo (prej imenovano [[Vojvodina Prusija|Knežja ali Vojvodska Prusija]], ki je s kronanjem [[Brandenburg (volilna kneževina)#Hohenzollerji|brandenburškega volilnega kneza]] za "kralja v Prusiji", [[Friderik I. Pruski|Friderika I.]], postala kraljevina); Friderik II sam pa si je v [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]] in [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] priboril Šlezijo. Manjkal mu je še (poljska) [[Kraljeva Prusija]], gospodarsko izredno pomembno ozemlje ob ustje [[Visla|Visle]] s pristaniščem [[Gdansk]]. Katarina, ki se je dobro zavedala njegove vojaške moči in politične spretnosti, se je o vseh posegih na Poljsko predhodno posvetovala z njim.
 
Tretja močna poljska soseda je bila Avstrija, ki se je po [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] vse bolj povezovala s [[Francija|Francijo]]. Še vedno se ni sprijaznila z izgubo [[Šlezija|Šlezije]], v področje njenih interesov v [[Moldavija|Moldaviji]], [[Vlaška|Vlaški]] in na [[Balkan]]u pa je začela posegati v [[Rusko-turška vojna (1768-1774)|rusko-turški vojni]] zmagovita Rusija.
Do odločitve je prišlo v začetku leta 1772. Rusija se je odpovedala Moldaviji (ki jo je že zavzela) in Vlaški (ki jo je nameravala zavzeti), se sporazumela z Avstrijo in jo pritegnila k delitvi Poljske. [[Marija Terezija]] se je zelo nerada pridružila pogajanjem o razkosanju Poljske, a ko so bili zadržki premagani, je njen kancler [[Wenzel Anton von Kaunitz|grof Kaunitz]] pokazal največji pohlep. Eno leto trajajoča pogajanja so potekala v ozračju hudega mešetarjenja in ob spremljavi izvršenih dejstev.
 
Po pogodbi z dne 5. avgusta 1772 je Prusija dobila skoraj vso [[Kraljeva Prusija|Kraljevo Prusijo]] (brez Gdanska), ki je dotlej ločevala Vzhodno Prusijo (Kraljevino Prusijo) od matične [[Brandenburg (volilna kneževina)|Volilne kneževine Brandenburg]]; dobila je škofijo [[Warmija|Warmijo]] (Ermland), severna ozemlja [[Velikopoljska|Velikopoljske]] ob reki [[Noteć]] in del [[Kujavija|Kujavije]] (brez mesta Torunj).
 
Avstrija je dobila [[Zator]] in [[Oświęcim]], vso [[Galicija|Galicijo]] z bogatimi rudniki soli v [[Bochnia|Bochniji]] in [[Wieliczka|Wieliczki]]., del območij [[Sandomierz]]a in [[Krakov]]a brez mesta Krakov
1.186

urejanj