Koalicijske vojne

Koalicijske vojne ali tudi revolucionarne - napoleonske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar. V prvi je sodeloval kot general in z uspešnim bojevanjem opozoril nase, v drugi je po letu 1799 prevzel poveljstvo, v preostalih je bil cesar Francoskega imperija. Prva in tudi druga sta še del francoskih revolucionarnih vojn, ostale so napoleonske vojne, vse skupaj se tretirajo kot francosko revolucionarne - napoleonske vojne.

• Vojna prve koalicije (april 1792 – oktober 1797)
• Vojna druge koalicije (november 1798 – marec 1802)
• Vojna tretje koalicije (april 1805 – julij 1806)
• Vojna četrte koalicije (oktober 1806 – julij 1807)
• Vojna pete koalicije (april – oktober 1809)
• Vojna šeste koalicije (marec 1813 – maj 1814)
• Vojna sedme koalicije, znana tudi kot stodnevna vojna (marec – julij 1815)

1. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna prve koalicije

Začne se aprila 1792 s Francosko napovedjo vojne Avstriji in Prusiji. Prvih nekaj mesecev je Francija bitke in posledično tudi vojno izgubljala. Do preobrata je prišlo 21. septembra 1792, ko je Francija dobila prvo pomembnejšo bitko pri Valmyu. Vojna se je zaključila z Napoleonovo zmago v Severni Italiji. Uraden konec vojne je podpis mirovne pogodbe med Francijo In Avstrijo v Campo Formio leta 1797. Z zmago je Francija od Avstrije pridobila Belgijo. Ukinjene so bile tudi Beneška in Dubrovniška republika.

Sodelovale so: Avstrija, Prusija, Nizozemska, Španija, Anglija - med to vojno se je začel Napoleonov vzpon (njegov cilj je bila nadvlada).

2. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna druge koalicije

Napoleon je postal vrhovni poveljnik francoske vojske. Francija je bila še naprej v vojni z Anglijo. 1798 se je Napolenon odločil za pohod v Egipt. S tem je hotel prizadeti Anglijo v njenih kolonijah. V vojno proti Franciji je stoplila tudi Rusija. Napoleon se je vrnil v Francijo, izvedel državni udar/državni direktori. Začelo se je obdobje konzulata/vlada. Sestavljalo ga 3 konzuli. Leta 1804 se je dal okronati za cesarja Francija postane cesarstvo. Politični sistem v času Napoleonove vladavine imenujemo bonapartizem. Izdan je bil tudi t. i. Napoleonov zakonik (svoboda dela, vesti,...)

3. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna tretje koalicije

Je bila evropska vojna v letih 1803 do 1806. Bila je prvi spopad Napoleonskih vojn. Med vojno sta Francija in države, ki jih je osvojila, pod vodstvom Napoleona I. premagali zavezništvo imenovano Tretja koalicija. Tretjo koalicijo so sestavljale Sveto rimsko cesarstvo, Rusija, Britanija in druge. Glavni boji v Srednji Evropi so se končali z Napoleonovo zmago v bitki pri Austerlitzu leta 1805, vendar se je manjša kampanja nadaljevala v Italiji, dokler ni Napoleon zmagal tudi tam.

4. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna četrte koalicije

Med letoma 1806 in 1807se je četrta koalicija borila v vojni proti Napoleonovemu Prvemu francoskemu cesarstvu. Koalicija je bila poražena.

Med državami v koaliciji so bile Prusija, Rusija, Kraljevina Saška, Švedska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Več članic koalicije se je pred tem borilo proti Franciji v vojni tretje koalicije in med vojnama ni bilo miru. 9. oktobra 1806 se je Prusija pridružila novi koaliciji, saj se je bala, da Francija postaja močnejša, potem ko je premagala Avstrijsko cesarstvo in ustanovila Rensko konfederacijo. Prusija in Rusija sta se pripravili na novo kampanjo. Pruske čete so se premaknile na Saško.

14. oktobra 1806 so Francozi v bitki pri Jeni-Auerstadtu premagali prusko vojsko. Nato so francoske sile zasedle Prusijo in zavzele Berlin. Kasneje so napredovale proti Poljski in Rusiji. 7. in 8. februarja 1807 sta se francoska in ruska vojska spopadli v bitki pri Eylauu. Jasnega zmagovalca ni bilo. 14. junija 1807 so Francozi premagali Ruse v bitki pri Friedlandu. Julija 1807 je Francija sklenila mir z Rusijo, s čimer se je vojna končala. Napoleon je tako postal vladar večine zahodne in srednje Evrope. Izjeme so bile Španija, Portugalska, Avstrija in nekaj manjših držav. Te so lahko ostale neodvisne.

Čeprav se je četrta koalicija končala, je Velika Britanija ostala v vojni s Francijo. Kasneje istega leta se je začela polotoška vojna v Iberiji.

5. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna pete koalicije

Trajala je v letu 1809. Bil je koalicija Avstrijskega cesarstva in Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske proti Napoleonovemu Francoskemu cesarstvu in Kraljevini Bavarski. Glavni državi v vojni sta bili Francija in Avstrija. Večje bitke med njima so se od aprila do julija odvijale na velikem območju Srednje Evrope. Na obeh straneh je umrlo veliko ljudi. Francija je vojno dobila po bitki pri Wagramu v začetku julija.

6. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna šeste koalicije

7. koalicijska vojna

Glej tudi: Vojna sedme koalicije

Imenovana tudi sto dnevna vojna je bilo obdobje med 20. marcem 1815, ko je Napoleon Bonaparte prispel v Pariz po pobegu iz izgnanstva na Elbi, in 8. julijem 1815, datumom vrnitve Ludvika XVIII. v Pariz. Z glavnim porazom v bitki pri Watterlooju je Napoleon spet odšel v izgnanstvo na otok Sv. Helena, kjer je leta 1821 umrl.