Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]]. |
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]]. |
||
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 1882 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah, seznanil se je namreč z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija). |
|||
| ⚫ | Aljaž je |
||
| ⚫ | Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. |
||
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. |
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. |
||
Redakcija: 09:14, 22. junij 2015
Jakob Aljaž | |
|---|---|
.jpg) | |
| Osnovni podatki | |
| Rojstno ime | Jakob Aljaž |
| Rojstvo | 6. julij 1845[1][2] Zavrh pod Šmarno goro |
| Smrt | 4. maj 1927[2] (81 let) Dovje |
| Poklic | duhovnik, skladatelj |
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno Goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 1882 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah, seznanil se je namreč z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija).
Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla.[3] Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.
Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji "Slovenski pesmarici II" leta 1900. Besedilo pa je že leta 1894 napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone in ga v istem letu objavil v rokopisnem bogoslovnem glasilu "Lipica" v Mariboru, kjer je takrat služboval. Druga taka pa je iz nemščine prevedena božična pesem »Sveta noč«. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.
Zunanje povezave
- Kumer Zmaga, Grdina Igor. »Aljaž Jakob«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Jakob Aljaž – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- Profil. Gorenjci.si. Osrednja knjižnica Kranj.
- Kovanci Banke Slovenije
- Aljaževa pot od doma do doma
- Šilc J.: Bačnikov Jaka iz Zavrha – rodovnik Jakoba Aljaža
Glej tudi
Viri
- ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ 2,0 2,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
- ↑ Mikša, Peter. »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.« Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. Zgodovinski časopis 69/ 1/2, 112-123.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
 | Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |