Populizem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 4363181 uporabnika Hervard123 (pogovor) razveljavljena - vračanje utemeljeno neprimernega besedila brez razloga je vandalizem
Novi podatki dokumentirani z dejstvi
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki.
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop uporabljata tako levica kot desnica. V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>

Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.<ref>http://dictionary.cambridge.org/dictionary/british/populism Cambridge definicija populizma</ref> Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.<ref>http://www.thefreedictionary.com/populism Populism</ref> Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.<ref name=eupopulisti></ref>


Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).


Populizem je ena izmed značilnosti [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma]], za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.


Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna.
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica<ref>http://www.mladina.si/163440/socialni-demokrati-z-vsemi-topovi-nad-zdruzeno-levico/ Socialni demokrati z vsemi topovi nad Združeno levico</ref> v Sloveniji in sestrska Siriza<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Coalition_of_the_Radical_Left#cite_note-5 Coalition of the Radical Left</ref> v Grčiji.


==Viri in opombe==
==Viri in opombe==

Redakcija: 19:12, 28. januar 2015

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop uporabljata tako levica kot desnica. V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.[1]

Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.[2] Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.[3] Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.[1]

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.[4] Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.

Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi[5]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s Hitlerjem in Mussolinijem, je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica[6] v Sloveniji in sestrska Siriza[7] v Grčiji.

Viri in opombe