Doris Debenjak: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
nadomestitev lifetime |
||
| Vrstica 45: | Vrstica 45: | ||
* [http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/po-323-letih-je-ende-postal-konec.html/ Delo, 2012/06/ Po 323 letih je Ende postal konec] |
* [http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/po-323-letih-je-ende-postal-konec.html/ Delo, 2012/06/ Po 323 letih je Ende postal konec] |
||
{{ |
{{DEFAULTSORT:Debenjak, Doris}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1936]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 2013]] |
|||
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] |
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] |
||
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]] |
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]] |
||
Redakcija: 17:52, 3. januar 2015
| Doris Debenjak | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 5. avgust 1936 Ljubljana |
| Smrt | 21. september 2013 Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | jezikoslovka in prevajalka |
Doris Debenjak (roj. Krisch)[1] je bila slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 5. avgust 1936, Ljubljana, † 21. september 2013.
Življenje in delo
Doris Krisch se je rodila v Ljubljani staršem Kočevarjem. Odraščala je s slovenščino in nemščino, ni se pa naučila kočevarskega narečja. Poročila se je s slovenskim filozofom in prevajalcem Božidarjem Debenjakom, s katerim je bila poročena do smrti.
Diplomirala je leta 1959 iz nemščine in angleščine s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Potem je eno leto poučevala na učiteljišču v Novem mestu. Od leta 1960 je delala kot asistentka in potem kot lektorica za nemščino na oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 dalje je prevajala kot samostojna kulturna delavka iz nemščine v slovenščino in obratno. Od leta 1988 do leta 1991 je bila predsednica Zveze znanstvenih in tehničnih prevajalcev Jugoslavije. Med drugim je glavna avtorica največjega slovensko-nemškega ter nemško slovenskega slovarja, katera je izdala skupaj z možem ter s sinom Primožem. Tudi monumentalno prevajanje Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je bil zastavljeno in izpeljano kot veliki projekt družine Debenjak, za kar so vsi trije prejeli odlikovanje Republike Slovenije - Red za zasluge. Prof. Doris Debenjak ga je žal prejela šele posthumno.
Doris Debenjak je bila članica Društva Kočevarjev staroselcev, ki so ga ustanovili leta 1992 v Kočevskih Poljanah. 8. decembra 2002 je bila na občnem zboru v Občicah izvoljena kot članica upravnega odbora.[2]
Izbrana bibliografija
- Doris Debenjak, Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1974, 1988(6);
- Ivan Maček Matija, Erinnerungen eines jugoslawischen Freiheitskämpfers, Köln 1984 (prevod iz slovenščine v nemščino);
- Johann Gottlieb Fichte, Izbrani spisi, Ljubljana 1984 (prevod iz nemščine v slovenščino),
- Doris Debenjak, Božidar Debenjak, Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana 1993, 1998; Veliki slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1995
- Janez Vajkard Valvasor - Slava vojvodine Kranjske : integralni prevod (COBISS) (prevajalka) (Ljubljana, 2009-2012)
- Janez Vajkard Valvasor - Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške (prevajalka) (Ljubljana, 2014)
Glej tudi
Reference
- ↑ Gottscheer Gedenkstätte Graz Mariatrost, Jahrgang 45, Folge 5, August/September/Oktober 2008, S. 17
- ↑ Društvo Kočevarjev staroselcev: Občni zbor 2001
Zunanje povezave
- RTVSLO, 2012/04/ Družinske zgodbe: Družina Debenjak
- Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za filozofijo
- Mladina, 2000/36/ Urša Matos: Zmerjajo nas z nacisti. Društvo Kočevarjev staroselcev proti politizaciji zgodovine (s sliko s Kočevarji v Občicah: Henrik Dralka, Maridi Tscherne, Avgust Gril, Ferdinand Heferle in Doris Debenjak, foto: Borut Krajnc)
- Studio 12, 2011/02/ O prevajanju Slave vojvodine Kranjske
- Dnevnik, 2012/06/ O novem prevodu Slave vojvodine Kranjske: Drugačen pogled na baročno mojstrovino
- Mladina, 2013/08/ Kultura: Sramota dežele Kranjske
- Delo, 2012/06/ Po 323 letih je Ende postal konec