Venera iz Dolníh Věstonic: Razlika med redakcijama

Venera iz Dolní Věstonice
Venera iz Dolní Věstonice
Lokacija	Muzej Moravské zemské, Brno, Češka Republika;
Zgodovina
Material	Keramika
Obdobje	29.000 – 25.000 pr. n. št.
Druge informacije
Datumi izkopov	1925 na Moravskem

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:22, 28. december 2014

Venera iz Dolníh Věstonic (češko: Věstonická Venuše) je figurica Venere, keramični kipec golega ženskega lika, star med 29.000 - 25.000 pred našim štetjem (obdobje Gravettian, Zgornji paleolitik), ki so ga našli na paleolitskem najdišču Dolní Věstonice v moravski kotlini južno od Brna. Ta figurica, skupaj z nekaj drugimi iz bližnjih krajev, je najstarejši znan keramični izdelek na svetu. ^[1]

Opis

Figurica je visoka 111 mm in 43 mm široka na svojem najširšem delu in je izdelana iz gline žgane pri relativno nizki temperaturi.

Kipec sledi splošni morfologiji drugih figuric Vener: ima izjemno velike prsi, trebuh in boke, morda simbol plodnosti, razmeroma majhno glavo in malo podrobnosti o preostalem telesu.

Paleolitsko naselje Dolní Věstonice na Moravskem, del Češkoslovaške v času pričetkov organiziranega izkopavanja, se zdaj nahaja na Češkem. Sistematične arheološke raziskave so se pričele leta 1924, vodil jih je Karel Absolon. Poleg kipca Venere so našli figure živali - medveda, leva, mamuta, konja, lisice, nosoroga in sove - in več kot 2.000 kroglice iz žgane gline.

Kipec je bil odkrit 13. julija 1925 v plasti pepela, razdeljeni v dva dela. Sedaj je na ogled v muzeju v Brnu, je zaščiten in le redko dostopen javnosti. Od 11. oktober 2006 do 2. septembra 2007 je bil v sklopu razstave Lovci mamutů (Lovci na mamute) razstavljen v Narodnem muzeju v Pragi. Predstavljen je bil tudi v moravskem muzeju v Brnu na expu Prehistoric Art in Central Europe. Nato se je junija 2009 vrnil v depo. Znanstveniki periodično preučujejo kipec. Tomografsko skeniranje v letu 2004 je našlo odtis otroka, po ocenah starega med 7 in 15 let, zažganega v površino. Po mnenju Králika Novotnega in Olive (2002) je malo verjetno, da bi otrok to storil namerno - očitno je fugurico prijel še pred žganjem.

Galerija

Venera iz Dolníh Věstonic (sprednja stran)
Venera iz Dolníh Věstonic (zadnja stran)
Venera iz Dolníh Věstonic (z leve)
Venera iz Dolníh Věstonic (z desne)

Glej tudi

Sklici

↑ The body used is the local loess, with only traces of clay; there is no trace of surface burnishing or applied pigment. Pamela B. Vandiver, Olga Soffer, Bohuslav Klima and Jiři Svoboda, "The Origins of Ceramic Technology at Dolni Věstonice, Czechoslovakia", Science, New Series, 246, No. 4933 (November 24, 1989:1002-1008).

Viri

The ceramic venus of dolni vestonice. (2013, June 14). Retrieved from http://donsmaps.com/dolnivenus.html
Venus of willendorf. (2013, March 09). Retrieved from http://simple.wikipedia.org/wiki/Venus_of_Willendorf
Dixon, A. F., & Dixon, B. J. (2011). Venus figurines of the European paleolithic: Symbols of fertility or attractiveness?. Hindawi Journal of Anthropology, 2011, doi: Article ID 569120
. Lienhard, J. H. (n.d.). The dolni vestonice ceramics. Retrieved from http://www.uh.edu/engines/epi359.htm
National Geographic Society. Wonders of the Ancient World; National Geographic Atlas of Archaeology, Norman Hammond, Consultant, Nat'l Geogr. Soc., (Multiple Staff authors), (Nat'l Geogr., R.H.Donnelley & Sons, Willard, OH), 1994, 1999, Reg or Deluxe Ed., 304 pgs. Deluxe ed. photo (pg 248): "Venus, Dolni Věstonice, 24,000 B.C." In section titled: The Potter's Art, pp 246–253.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Venera iz Dolníh Věstonic.

[1] The body used is the local loess, with only traces of clay; there is no trace of surface burnishing or applied pigment. Pamela B. Vandiver, Olga Soffer, Bohuslav Klima and Jiři Svoboda, "The Origins of Ceramic Technology at Dolni Věstonice, Czechoslovakia", Science, New Series, 246, No. 4933 (November 24, 1989:1002-1008).

[1]

@@ Vrstica 16: / Vrstica 16: @@
 Paleolitsko naselje Dolní Věstonice na Moravskem, del Češkoslovaške v času pričetkov organiziranega izkopavanja, se zdaj nahaja na Češkem. Sistematične [[arheologija|arheološke]] raziskave so se pričele leta 1924, vodil jih je Karel Absolon. Poleg kipca Venere so našli figure živali - medveda, leva, mamuta, konja, lisice, nosoroga in sove - in več kot 2.000 kroglice iz žgane gline.
-Kipec je bil odkrit 13. julija 1925 v plasti pepela, razdeljenem v dva dela. Sedaj je na ogled v muzeju v Brnu, je zaščiten in le redko dostopen javnosti. Razstavljen je bil v Narodnem muzeju v [[Praga|Pragi]] od 11. oktober 2006 do 2. septembra 2007 v sklopu razstave ''Lovci mamutů'' (lovci na [[mamut]]e). Bil je predstavljen v moravskem muzeju v Brnu na expo ''Prehistoric Art in Central Europe''. Nato se je junija 2009 vrnil v depo. Znanstveniki periodično preučujejo kipec. [[Računalniška tomografija|Tomografsko]] skeniranje v letu 2004 je našlo odtis otroka ocenjenega na med 7 in 15 let, zažganega v površino. Otrok, ki bi ravnal s figurico, preden je bila žgana, je po mnenju Králik Novotný in Oliva (2002) malo verjetno, da je izdelal ta znak.
+Kipec je bil odkrit 13. julija 1925 v plasti pepela, razdeljeni v dva dela. Sedaj je na ogled v muzeju v Brnu, je zaščiten in le redko dostopen javnosti. Od 11. oktober 2006 do 2. septembra 2007 je bil v sklopu razstave ''Lovci mamutů'' (Lovci na [[mamut]]e) razstavljen v Narodnem muzeju v [[Praga|Pragi]]. Predstavljen je bil tudi v moravskem muzeju v Brnu na expu ''Prehistoric Art in Central Europe''. Nato se je junija 2009 vrnil v depo. Znanstveniki periodično preučujejo kipec. [[Računalniška tomografija|Tomografsko]] skeniranje v letu 2004 je našlo odtis otroka, po ocenah starega med 7 in 15 let, zažganega v površino. Po mnenju Králika Novotnega in Olive (2002) je malo verjetno, da bi otrok to storil namerno - očitno je fugurico prijel še pred žganjem.
 == Galerija ==