Venera iz Dolníh Věstonic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Venera iz Dolníh Věstonic
Vestonicka venuse edit.jpg
LokacijaMuzej Moravské zemské, Brno, Češka Republika
Zgodovina
MaterialKeramika
Obdobje29.000 – 25.000 pr. n. št.
Druge informacije
Datumi izkopov1925 na Moravskem

Venera iz Dolníh Věstonic (češko: Věstonická Venuše) je prazgodovinski glineni kipec Venere, golega ženskega lika, iz 29.000-25.000 pred našim štetjem (obdobje Gravettian, Zgornji paleolitik), ki so ga našli na paleolitskem najdišču Dolní Věstonice v moravski kotlini južno od Brna. Ta figurica, skupaj z nekaj drugimi iz bližnjih krajev, je najstarejši znan keramični izdelek na svetu. [1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Figurica je visoka 111 mm in na najširšem delu 43 mm široka; izdelana je iz gline, žgane pri razmeroma nizki temperaturi.

Kipec sledi splošni morfologiji drugih figuric Vener: ima izjemno velike prsi, trebuh in boke, morda simbol plodnosti, razmeroma majhno glavo in malo podrobnosti o preostalem telesu.

Paleolitsko naselje Dolní Věstonice na Moravskem, del Češkoslovaške v času pričetkov organiziranega izkopavanja, se zdaj nahaja na Češkem. Sistematične arheološke raziskave so se pričele leta 1924, vodil jih je Karel Absolon. Poleg kipca Venere so našli figure živali - medveda, leva, mamuta, konja, lisice, nosoroga in sove - in več kot 2.000 kroglic iz žgane gline.

Kipec je bil odkrit 13. julija 1925 v plasti pepela, razdeljeni v dva dela. Sedaj je na ogled v muzeju v Brnu, je zaščiten in le redko dostopen javnosti. Od 11. oktober 2006 do 2. septembra 2007 je bil v sklopu razstave Lovci mamutů (Lovci na mamute) razstavljen v Narodnem muzeju v Pragi. Predstavljen je bil tudi v moravskem muzeju v Brnu na expu Prehistoric Art in Central Europe. Nato se je junija 2009 vrnil v depo. Znanstveniki periodično preučujejo kipec. Tomografsko skeniranje v letu 2004 je našlo odtis otroka, po ocenah starega med 7 in 15 let, zažganega v površino. Po mnenju Králika Novotnega in Olive (2002) je malo verjetno, da bi otrok to storil namerno - očitno je fugurico prijel še pred žganjem.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. The body used is the local loess, with only traces of clay; there is no trace of surface burnishing or applied pigment. Pamela B. Vandiver, Olga Soffer, Bohuslav Klima and Jiři Svoboda, "The Origins of Ceramic Technology at Dolni Věstonice, Czechoslovakia", Science, New Series, 246, No. 4933 (November 24, 1989:1002-1008).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • The ceramic venus of dolni vestonice. (2013, June 14). Retrieved from http://donsmaps.com/dolnivenus.html
  • Venus of willendorf. (2013, March 09). Retrieved from http://simple.wikipedia.org/wiki/Venus_of_Willendorf
  • Dixon, A. F., & Dixon, B. J. (2011). Venus figurines of the European paleolithic: Symbols of fertility or attractiveness?. Hindawi Journal of Anthropology, 2011, doi: Article ID 569120
  • . Lienhard, J. H. (n.d.). The dolni vestonice ceramics. Retrieved from http://www.uh.edu/engines/epi359.htm
  • National Geographic Society. Wonders of the Ancient World; National Geographic Atlas of Archaeology, Norman Hammond, Consultant, Nat'l Geogr. Soc., (Multiple Staff authors), (Nat'l Geogr., R.H.Donnelley & Sons, Willard, OH), 1994, 1999, Reg or Deluxe Ed., 304 pgs. Deluxe ed. photo (pg 248): "Venus, Dolni Věstonice, 24,000 B.C." In section titled: The Potter's Art, pp 246–253.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]