Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Engelbert (pogovor | prispevki)
67.151 urejanj
m pp, dp
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
infopolje Oseba namesto Bioslika
Vrstica 21: Vrstica 21:
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]].
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]].


{{bioslika|islike= |opis=Jakob Aljaž |napis=Spomenik Jakobu Aljažu na Dovju pri Mojstrani. Kip je obrnjen proti [[Triglav]]u}}
{{Infopolje Oseba|image= |opis=Jakob Aljaž |caption=Spomenik Jakobu Aljažu na Dovju pri Mojstrani. Kip je obrnjen proti [[Triglav]]u}}


Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava.

Redakcija: 08:56, 27. oktober 2014

Jakob Aljaž
Osnovni podatki
Rojstno imeJakob Aljaž
Rojstvo6. julij 1845({{padleft:1845|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2]
Zavrh pod Šmarno goro
Smrt4. maj 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[2] (81 let)
Dovje
Poklicduhovnik, skladatelj

Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno Goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.

Jakob Aljaž
Portret
Spomenik Jakobu Aljažu na Dovju pri Mojstrani. Kip je obrnjen proti Triglavu
Rojstvo6. julij 1845({{padleft:1845|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2]
Zavrh pod Šmarno goro
Smrt4. maj 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[2] (81 let)
Dovje
Državljanstvo SHS
 Cislajtanija
 Avstrijsko cesarstvo
Poklicduhovnik, skladatelj, gornik

Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.

Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji "Slovenski pesmarici II" leta 1900. Besedilo pa je že leta 1894 napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone in ga v istem letu objavil v rokopisnem bogoslovnem glasilu "Lipica" v Mariboru, kjer je takrat služboval. Druga taka pa je iz nemščine prevedena božična pesem »Sveta noč«. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.

Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.

Zunanje povezave

  • Kumer Zmaga, Grdina Igor. »Aljaž Jakob«. Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Jakob Aljaž – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  • Profil. Gorenjci.si. Osrednja knjižnica Kranj.
  • Kovanci Banke Slovenije
  • Aljaževa pot od doma do doma
  • Šilc J.: Bačnikov Jaka iz Zavrha – rodovnik Jakoba Aljaža

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jakob Aljaž.
Stub icon

Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ 1,0 1,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jakob_Aljaž&oldid=4268445«