Forma viva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev |
Leta 1959 se je na prvem kiparskem simpoziju v Avstriji udeležil slovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa Jakob Savinšek. (glej Stane Bernik/Špelca Čopič, Forma viva 196-1981; v tekstu Kiparstvo na simpozijih Forma viva- avtor Špelca Čop... |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil [[Karl Prantl]] v [[kamnolom]]u [[St. Margarethen]] v [[Avstrija|Avstriji]] leta 1959. Tega simpozija |
Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil [[Karl Prantl]] v [[kamnolom]]u [[St. Margarethen]] v [[Avstrija|Avstriji]] leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležilslovenski kipar [[Janez Lenassi]], naslednje leto pa kipar [[Jakob Savinšek]], oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v [[Portorož]]u (na polotoku [[Seča]]) in v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] leta [[1961]]. |
||
Nato so sledile še forma vive iz [[beton]]a v Mariboru ter [[železova litina|litega železa]] v [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]], v današnjem času pa so nastale še v [[Makole|Makolah]] (mešani materiali) ter [[Izola|Izoli]] (''valobran'' iz kamnov skalometa). |
Nato so sledile še forma vive iz [[beton]]a v Mariboru ter [[železova litina|litega železa]] v [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]], v današnjem času pa so nastale še v [[Makole|Makolah]] (mešani materiali) ter [[Izola|Izoli]] (''valobran'' iz kamnov skalometa). |
||
| Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
== Viri in literatura == |
== Viri in literatura == |
||
* BREULJ Lusi, "[[Forma viva|Forma viva]] e il dibattito sulla [[scultura contemporanea|scultura contemporanea]] in [[Slovenija|Slovenia]]", magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202, 2012. |
* BREULJ Lusi, "[[Forma viva|Forma viva]] e il dibattito sulla [[scultura contemporanea|scultura contemporanea]] in [[Slovenija|Slovenia]]", magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202, 2012. |
||
* Stane Bernik / Špelca Čopič, Forma viva 1961-1981 (Kostanjevica na Krki,Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor, 1983 |
|||
[[Kategorija:Kiparstvo]] |
|||
Redakcija: 20:39, 12. oktober 2014
.JPG)
Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.
Zgodovina
Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležilslovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa kipar Jakob Savinšek, oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.
Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).
Pravila
- Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
- Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
- Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
- Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.
Forma vive v Sloveniji
- Kostanjevica na Krki
- Portorož (vsaki dve leti)
- Ravne na Koroškem
- Makole
- Maribor
Zunanje povezave
Viri in literatura
- BREULJ Lusi, "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202, 2012.
- Stane Bernik / Špelca Čopič, Forma viva 1961-1981 (Kostanjevica na Krki,Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor, 1983