Wilhelm von Tegetthoff: Razlika med redakcijama
m added Category:Umrli za pljučnico using HotCat |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 88: | Vrstica 88: | ||
|before= [[Ludwig von Fautz]] |
|before= [[Ludwig von Fautz]] |
||
|after=[[Friedrich von Pöck]] |
|after=[[Friedrich von Pöck]] |
||
|years= maj |
|years= maj 1865 - april 1871}} |
||
{{end box}} |
{{end box}} |
||
Redakcija: 07:10, 21. avgust 2014
Wilhelm von Tegetthoff | |
---|---|
Rojstvo | 23. december 1827[1][2][…] Maribor |
Smrt | 7. april 1871[1][2][…] (43 let) Dunaj |
Pripadnost | Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska |
Rod/ | mornarica |
Čin | admiral |
Oboroženi konflikti | Bitka za Helgoland , bitka pri Visu |
Priznanja | vojaški red Marije Terezije red železne krone |
Baron Wilhelm von Tegetthoff, avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.
Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju.
Otroštvo in šolanje
Rojen je bil na Štajerskem, v Mariboru, v družini pehotnega častnika. Po končani normalki je v letih 1837–40 obiskoval mariborsko gimnazijo, v letih 1840–45 pa mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marino) v Benetkah.[4]
Vojaška kariera
Sodeloval je v avstrijski blokadi Benetk od maja do avgusta 1849. 16. junija 1851 je bil povišan v čin polkovnika, kasneje je napredoval do čina nadpolkovnika (16. november 1852). Med krimsko vojno je bil poveljnik avstrijske ladje Taurus, zasidrane ob ustju Donave. V letih 1857-58 je z raziskovalcem Theodorjem von Heuglinom plul po Rdečem morju in Adenskem zalivu, kjer si je Avstrija želela pridobiti kolonialno posest. V letih 1859-60 je z odpravo nadvojvode Maksimilijana plul v Brazilijo.[5] 27. aprila 1860 je postal kapitan fregate in leta 1861 kapitan linijske ladje ter mu je bilo zaupano poveljstvo nad ladjevjem avstrijske mornarice na območju Levanta.
Med vojno za Schleswig-Holstein (1864) je dobil poveljstvo nad manjšim ladjevjem, ki je Prusom priskočilo na pomoč proti močnejši danski mornarici, ki je blokirala severna nemška pristanišča (ustje reke Labe in Hamburg). Tegetthoff se je spopadel z danskim kapitanom Edouardom Suensonom v bitki za Helgoland. Izbojeval je »pirovo zmago« z dvema fregatama, SMS Radetzky in SMS Schwarzenberg. Za pogum v bitki za Helgoland je bil nagrajen z admiralsko zastavo, malo pred vojno z Italijo (tretja italijanska vojna za neodvisnost) pa so ga povišali v kontraadmirala.
Bitka pri Visu
Julija 1866 je celotno italijansko ladjevje odplulo iz Ancone, da bi se izkrcalo in zavzelo avstrijsko pomorsko oporišče na otoku Visu. Ukaz je poleg zavzetja strateško pomembnega otoka vseboval nalogo potopitve avstrijskega ladjevja ob morebitnem srečanju. Večina avstrijskega ladjevja, 27 ladij, je odplula proti Visu. Italijani so se v strahu pred morebitnimi izgubami odločili za drugačno taktiko, zato so napadli avstrijsko pomorsko oporišče v Splitu. Do srečanja med ladjevjema je prišlo zgodaj zjutraj 19. julija 1866. Tegetthoffova bojna ladja SMS Erzherzog Ferdinand Max je potopila dve italijanski ladji, več drugih pa poškodovala. Naslednji dan so se Italijani umaknili zaradi izgub. Tegetthoff se je po zmagi nad Italijani zmagoslavno vrnil v svojo pomorsko bazo v Pulju. Izid bitke pa ni vplival na izid vojne med državama, saj so nazadnje zmagali Italijani.
Tegetthoff je bil takoj povišan v viceadmirala in je prejel telegrama s čestitko Ferdinanda Maximiliana, okronanega cesarja Mehike ter viceadmirala Hansa Bircha Dahlerupa, nekdanega vrhovnega poveljnika avstrijske vojne mornarice. Tegetthoff je bil odlikovan s poveljniškim križem reda Marije Terezije in je postal častni meščan Dunaja.
Delovanje po zmagi v bitki pri Visu
Po zmagi pri Visu je Tegetthoff pozval cesarja Franca Jožefa k priključitvi zaledja dalmatinske obale, z namenom da se zaščiti območje, potrebno za razvoj pomorskih baz. To je bilo dejansko doseženo šele po Tegetthoffovi smrti s zasedbo (1878) in priključitvijo (1908) Bosne in Hercegovine.
Tegetthoff se je v letih 1866-67 odpravil na študijsko potovanje v Francijo, Veliko Britanijo in v ZDA. Po usmrtitvi cesarja Maksimilijana I. Mehiškega v Mehiki je bil Tegetthoff poslan s fregato SMS Novara, da bi njegovo truplo pripeljal domov, v Avstrijo. V pristanišče Trst je SMS Novara prispela 16. januarja 1868.
7. aprila 1871 je, star 43 let, nenadoma umrl zaradi pljučnice na Dunaju. Njegov grob je na pokopališču St. Leonhard v Gradcu.
Odlikovanja in nagrade
- vojaški red Marije Terezije
- red železne krone
- Njemu v čast so leta 1871 organizirali avstro-ogrsko arktično odpravo z ladjo SMS Tegetthoff in odkrili ter poimenovali Deželo Franca Jožefa na Arktiki.
Spomeniki
Bitke
- 1864 - bitka pri Helgolandu
- 1866 - bitka pri Visu
Opombe
- ↑ 1,0 1,1 Record #118756389 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 SNAC — 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Slovenski biografski leksikon, s.v.
- ↑ Slovenski biografski leksikon, s.v.
Viri
- Barovič, Jože. Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni (COBISS)
- Händel-Mazzeti, P. in H. H. Sokol Wilhelm v. Tegetthoff, ein grosser Oesterreicher. Linz, 1952
- Veronese ml., Leone. Imbarca su la Viribus Unitis. Edizioni Luglio, Trieste, 2003. (v italijanščini) (COBISS)
Glej tudi
- Pulj
- Boksarska vstaja
- bojna ladja SMS Tegetthoff
Zunanje povezave
- Vrišer Sergej. »Tegetthoff Wilhelm von«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Bojna ladja SMS Tegetthoff (animacija)
Vojaški položaji | ||
---|---|---|
Predhodnik: Ludwig von Fautz |
Vrhovni poveljnik Avstro-ogrske vojne mornarice maj 1865 - april 1871 |
Naslednik: Friedrich von Pöck |
Vojaški položaji | ||
---|---|---|
Predhodnik: Ludwig von Fautz |
Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva marec 1868 - april 1871 |
Naslednik: Friedrich von Pöck |