Presnova: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:44, 28. marec 2014

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu. V presnovo so prav tako vključeni procesi, v katerih pridobiva organizem potrebno energijo. Pogosto govorimo o presnovi telesu tujih snovi.

Pri presnovi imajo bistven pomen encimi, ki katalizirajo kemijske reakcije. Posamezne encimsko katalizirane reakcije sestavljajo bolj ali manj zaključene procese v postopku metabolizma določene snovi; takšno sosledje reakcij imenujemo metabolna pot.

Z raziskovanjem metabolizma se ukvarjata predvsem biokemija in fiziologija.

Metabolizem delimo v dva procesa: razgradnjo organskih molekul ali katabolizem ter njihovo izgradnjo ali anabolizem.

Metabolne poti

Najpomembnejše metabolne poti so:

Katabolne poti

Celično dihanje - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta ATP ali NADPH:
- Katabolizem ogljikovih hidratov
  - Glikogenoliza (pretvorba glikogena v glukozo).
  - Glikoliza (pretvorba glukoze v piruvat).
  - Pentozafosfatna pot (pri tem nastaja NADPH).
- Katabolizem beljakovin (razgradnja beljakovin do aminokislin):
Aerobno dihanje (v prisotnosti kisika):
- Dihalna veriga
- Oksidativna fosforilacija
Anaerobno dihanje:

Anabolne poti

Glikogeneza
Glukoneogeneza
Calvinov ciklus
Fotosinteza:
- Svetlobna stopnja
- Temotna stopnja

Glej tudi

Homeoreza

Ta biološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+'''Presnova''' ali '''metabolizem''' ([[grščina|grško]] μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo [[snov]]i v [[organizem|organizmu]]. V presnovo so prav tako vključeni procesi, v katerih pridobiva organizem potrebno [[energija|energijo]]. Pogosto govorimo o presnovi telesu tujih snovi.
+Pri presnovi imajo bistven pomen [[encim]]i, ki katalizirajo kemijske reakcije. Posamezne encimsko katalizirane reakcije sestavljajo bolj ali manj zaključene procese v postopku metabolizma določene snovi; takšno sosledje reakcij imenujemo metabolna pot.
+Z raziskovanjem metabolizma se ukvarjata predvsem [[biokemija]] in [[fiziologija]].
+Metabolizem delimo v dva procesa: razgradnjo organskih molekul ali [[katabolizem]] ter njihovo izgradnjo ali [[anabolizem]].
+== Metabolne poti ==
+Najpomembnejše metabolne poti so:
+* [[Metabolizem ogljikovih hidratov]]
+* [[Metabolizem maščobnih kislin]]
+* [[Metabolizem beljakovin]]
+* [[Metabolizem nukleinskih kislin]]
+== Katabolne poti ==
+* [[Celično dihanje]] - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta [[adenozin trifosfat|ATP]] ali [[NADPH]]:
+** [[Katabolizem ogljikovih hidratov]]
+*** [[Glikogenoliza]] (pretvorba glikogena v glukozo).
+*** [[Glikoliza]] (pretvorba glukoze v piruvat).
+*** [[Pentozafosfatna pot]] (pri tem nastaja NADPH).
+** [[Katabolizem beljakovin]] (razgradnja beljakovin do aminokislin):
+* [[Aerobno dihanje]] (v prisotnosti kisika):
+** [[Dihalna veriga]]
+** [[Oksidativna fosforilacija]]
+* [[Anaerobno dihanje]]:
+** [[Corijev ciklus]]
+** [[Mlečnokislinska fermentacija]]
+** [[Etanolna fermentacija]]
+== Anabolne poti ==
+* [[Glikogeneza]]
+* [[Glukoneogeneza]]
+* [[Calvinov ciklus]]
+* [[Fotosinteza]]:
+** Svetlobna stopnja
+** Temotna stopnja
+== Glej tudi ==
+* [[Homeoreza]]
+{{biosci-stub}}
 [[Kategorija:Fiziologija]]
 [[Kategorija:Celična biologija]]
 [[Kategorija:Presnova|*]]
-== Prebava pri človeku[uredi | uredi kodo] ==
-Človeška prebavila:
-=Požiralnik, 2=Želodec, 3=Dvanajstnik, 4=Tanko črevo, 5=Slepo črevo, 6=Slepič, 7=Debelo črevo, 8=Danka, 9=Zadnjik
-V prebavilih poteka prebava na različnih odsekih na različne načine:
-* Ustna votlina z žlezami slinavkami: V ustih se hrana mehansko obdela s pomočjo zob. Ob pogledu na hrano, vonjanje le-te ali le ob misel nanjo se v ustni votlini pospeši izločanje sline. Slina je pomembna za žvečenje, okušanje in požiranje hrane, hkrati pa vsebuje prebavne encime. Ptialin, amilaza v slini, začne z razgradnjo ogljikovih hidratov v posamezne molekule sladkorjev. Zaradi delovanja amilaze dobi kruh, če ga dlje časa zadržimo v ustih, sladkast okus; amilaze namreč cepijo škrob v kruhu v disaharid maltozo.
-* Požiralnik: Gladko mišičje v požiralniku potiska hrano v želodec. Zaradi kontrakcije cirkularnega in longitudinalnega sloja gladke mišičnine v steni požiralnika pride do pulzirajočega gibanja, ki ga imenujemo peristaltika.
-* Želodec: Želodčne lastne žleze proizvajajo klorovodikovo kislino (denaturira beljakovine in uniči številne klice v hrani), sluz (ščiti želodčno steno pred klorovodikovo kislino), pepsinogen (predstopnja pepsina - encima, ki razkraja beljakovine) in intrinzični faktor(omogoča resorpcijo vitamina B12 v teščem črevesu). Kašasta, homogenizirana vsebina želodca, ki nastane pod vplivom želodčnega soka, se imenuje himus.
-* Tanko črevo: V tankem črevesu poteka nadaljnja prebava himusa in resorpcija hranil, ki preko dverne vene prehajajo v jetra.
-** Dvanajsternik: V dvanajsternik se izlivata žolč in pankreatični sok. Žolč je rumena, židka tekočina, ki vsebuje žolčne kislineoziroma njihove amide z glicinom in tavrinom, bilirubin, vodo in holesterol. Proizvaja se v jetrih, skladišči se v žolčniku, pri zaužitju hrane pa se sprosti v dvanajsternik in služi pri prebavi maščob. Žolčne kisline namreč emulgirajo maščobo v manjše maščobne kapljice, ki so tako bolj dostopne za prebavne encime. Pankreatični sok, ki nastaja v trebušni slinavki, nevtralizira kisel himus.
-** Tešče in vito črevo: Tukaj se resorbira okoli 90 odstotkov žolčnih kislin, ki preko dverne dovodnice znova prehajajo v jetra in od tam v žolč.
-* Debelo črevo: V debelem črevesu se absorbira 80-90 % vode, ki je prisotna v hrani. Sestavine hrane, ki jih niso mogli razgraditi ne prebavni encimi ne mikroorganizmi, ki se nahajajo v debelem črevesu, se izločijo nespremenjene. Takšne sestavine pravimo, da so neprebavljive. V debelem črevesu se stolica shranjuje, kar omogoča peristaltika, ki poteka v obratno smer. Ko pride stolica v danko, se sproži defekacijski refleks.
+{{Link FA|bg}}
-Druge povezave : http://www.lepazdrava.si/2013/05/prebava-in-presnova/
+{{Link FA|ca}}
+{{Link FA|en}}
+{{Link FA|es}}
+{{Link FA|he}}
+{{Link FA|pt}}
+{{link FA|zh}}