Kočevske Poljane: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
TadejM (pogovor | prispevki)
+Zbirka
Vrstica 32: Vrstica 32:
* Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana.
* Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana.


== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Kočevske Poljane}}


[[Kategorija:Naselja Občine Dolenjske Toplice]]
{{SloNaselje-stub}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Dolenjske Toplice]]

Redakcija: 11:58, 19. avgust 2013

Kočevske Poljane
Kočevske Poljane se nahaja v Slovenija
Kočevske Poljane
Kočevske Poljane
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′29.04″N 15°3′18.82″E / 45.7247333°N 15.0552278°E / 45.7247333; 15.0552278
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaDolenjske Toplice
Nadm. višina
187,9 m
Prebivalstvo
 • Skupno100
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Kočevske Poljane (nemško: Pöllandl) so naselje v Občini Dolenjske Toplice.

Kočevske Poljane ležijo v Črmošnjiško-Poljanski dolini, ki je bila najvzhodnejši del kočevarskega jezikovnega otoka, iz katerega se je leta 1941 večina nemško govorečih Kočevarjev izselila.

Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane tako kot cela Kočevska pod italijansko okupacijo. Nekaj kočevarskih družin se je uprlo izselitvi, ki jo je ukazal nemški okupator, in je ostalo. Večina jih je podpirala partizane in Osvobodilno fronto, ki je imela štab (Baza 20) v bližini. Kočevsko narečje je bilo po drugi svetovni vojni prepovedano, zato se je izgubilo in ga danes govori le še malo ljudi, od teh pa živi večina v Črmošnjiško-Poljanski dolini.[1][2] Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah ob cerkvi sv. Andreja uredil Dvorano Augusta Schaura.

Župnijska cerkev iz 17. stoletja je posvečena svetemu Andreju in pripada novomeški škofiji.[3]


Glej tudi

Viri

  1. Pokrajinski muzej Kočevje: Vsi niso odšli
  2. Zdravko Troha: Kočevski Nemci – partizani, Kočevje, Arhiv Slovenije. Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, Ljubljana 2004, ISBN 961-91287-0-2
  3. »EŠD 2140 & 2141«. Registry of Immovable Cultural Heritage (v Slovene). Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. Pridobljeno 3. marca 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Literatura

  • Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana.

Zunanje povezave