Oligarhija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Oligarhija''' (iz [[stara grščina|starogrških]] besed ''ὀλίγον'' (''olígon'') - malo in ''ἄρχω'' (''arkho'') je oblika [[vladavina|vladavine]], kjer je [[politična moč]] v rokah peščice ljudi na podlagi sorodstvenih vezi (tradicije), bogastva ali vojaške moči.
'''Oligarhija''' (iz [[grščina|starogrških]] besed ''ὀλίγον'' (''olígon'') - malo in ''ἄρχω'' (''arkho'') je oblika [[vladavina|vladavine]], kjer je [[politična moč]] v rokah peščice ljudi na podlagi sorodstvenih vezi (tradicije), bogastva ali vojaške moči.


Oligarhija se lahko razvije iz [[monarhija|monarhije]], ko skupina posameznikov prisili monarha k delitvi oblasti. Znan tak primer je, ko je skupina [[Anglija|angleških]] [[plemič]]ev od [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]] izsilila podpis [[Velika listina svoboščin|Velike listina svoboščin]], ki je močno omejila pravice [[kralj]]ev. Pogostejši pa je obraten proces, kjer posameznik znotraj te peščice sčasoma prevlada. Na ta način je nastala večina evropskih monarhij v [[srednji vek|srednjem veku]].
Oligarhija se lahko razvije iz [[monarhija|monarhije]], ko skupina posameznikov prisili monarha k delitvi oblasti. Znan tak primer je, ko je skupina [[Anglija|angleških]] [[plemstvo|plemičev]] od [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]] izsilila podpis [[Velika listina svoboščin|Velike listina svoboščin]], ki je močno omejila pravice [[kralj]]ev. Pogostejši pa je obraten proces, kjer posameznik znotraj te peščice sčasoma prevlada. Na ta način je nastala večina evropskih monarhij v [[srednji vek|srednjem veku]].


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 04:14, 12. junij 2013

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγον (olígon) - malo in ἄρχω (arkho) je oblika vladavine, kjer je politična moč v rokah peščice ljudi na podlagi sorodstvenih vezi (tradicije), bogastva ali vojaške moči.

Oligarhija se lahko razvije iz monarhije, ko skupina posameznikov prisili monarha k delitvi oblasti. Znan tak primer je, ko je skupina angleških plemičev od Ivana Brez dežele izsilila podpis Velike listina svoboščin, ki je močno omejila pravice kraljev. Pogostejši pa je obraten proces, kjer posameznik znotraj te peščice sčasoma prevlada. Na ta način je nastala večina evropskih monarhij v srednjem veku.

Glej tudi

Zunanje povezave