Flora: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
denanoškrbinizacija(TM)
m pp
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Flora''' je v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] [[bog]]inja [[cvetje|cvetja]] in [[pomlad]]i. Po navadi je upodobljena kot mlado, lepo dekle s šopkom cvetja v roki. Poročena je bila z bogom vetra [[Favonij]]em, njen spremljevalec je bil [[Herkul]].
'''Flora''' je v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] [[bog]]inja [[cvetje|cvetja]] in [[pomlad]]i. Po navadi je upodobljena kot mlado, lepo dekle s šopkom cvetja v roki. Poročena je bila z bogom vetra [[Favonij]]em, njen spremljevalec je bil [[Herkul]].


Kot zgolj ena od boginj, povezanih s plodnostjo, je bila razmeroma obroben lik v rimskem panteonu, vendar je imela velik pomen ob začetku pomladi. Rimljani so od leta 240 pr.n.št. prirejali vsakoletni festival ''Floralia'', ki se je začel 28. aprila in je trajal šest dni, s čemer so obeleževali obnovitev cikla življenja, pitje in cvetje.<ref name="NewLarousse">{{navedi knjigo| author=Guirand, Felix; Aldington, Richard; Ames, Delano; Graves, Robert |title=New Larousse Encyclopedia of Mythology |date=1987 |publisher=Crescent Books |isbn=0517004046 |page=201}}</ref> Njena [[grška mitologija|grška]] ustreznica je bila [[Chloris]], ki pa ni bila boginja, temveč [[nimfa]].
Kot zgolj ena od boginj, povezanih s plodnostjo, je bila razmeroma obroben lik v rimskem panteonu, vendar je imela velik pomen ob začetku pomladi. Rimljani so od leta 240 pr.n.št. prirejali vsakoletni festival ''Floralia'', ki se je začel 28. aprila in je trajal šest dni, s čemer so obeleževali obnovitev cikla življenja, pitje in cvetje.<ref name="NewLarousse">{{navedi knjigo| author=Guirand, Felix; Aldington, Richard; Ames, Delano; Graves, Robert |title=New Larousse Encyclopedia of Mythology |date=1987 |publisher=Crescent Books |isbn=0517004046 |page=201}}</ref> Njena [[grška mitologija|grška]] ustreznica je bila [[Klorida]], ki pa ni bila boginja, temveč [[nimfa]].


Danes z izrazom »flora« označujemo skupnost [[rastline|rastlin]], ki uspeva na določenem območju v določenem času.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=flora&hs=1 |title=Flora |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=2.6.2013}}</ref>
Danes z izrazom »flora« označujemo skupnost [[rastline|rastlin]], ki uspeva na določenem območju v določenem času.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=flora&hs=1 |title=Flora |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=2.6.2013}}</ref>

Redakcija: 17:45, 2. junij 2013

Rembrandtova upodobitev, 1634

Flora je v rimski mitologiji boginja cvetja in pomladi. Po navadi je upodobljena kot mlado, lepo dekle s šopkom cvetja v roki. Poročena je bila z bogom vetra Favonijem, njen spremljevalec je bil Herkul.

Kot zgolj ena od boginj, povezanih s plodnostjo, je bila razmeroma obroben lik v rimskem panteonu, vendar je imela velik pomen ob začetku pomladi. Rimljani so od leta 240 pr.n.št. prirejali vsakoletni festival Floralia, ki se je začel 28. aprila in je trajal šest dni, s čemer so obeleževali obnovitev cikla življenja, pitje in cvetje.[1] Njena grška ustreznica je bila Klorida, ki pa ni bila boginja, temveč nimfa.

Danes z izrazom »flora« označujemo skupnost rastlin, ki uspeva na določenem območju v določenem času.[2]

Sklici in opombe

  1. Guirand, Felix; Aldington, Richard; Ames, Delano; Graves, Robert (1987). New Larousse Encyclopedia of Mythology. Crescent Books. str. 201. ISBN 0517004046.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  2. »Flora«. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 2. junija 2013.