Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka Novic, 5. julij 1843

Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med leti 1843 in 1902. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju od 1852-57 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik. Do smrti leta 1881 jih je urejal Janez Bleiweis. Kot praktik in živinozdravnik je Novicam vtisnil svoj osebnostni pečat. Znan je bil tudi po tem, da je strokovnim in slovstvenim prispevkom, kot urednik, dodajal kritične pripombe, ki so imele mogoče celo negativni vpliv. S tem je od Novic nemalokrat odvračal mlade literarne sodelavce.

Novice so bile najprej namenjene v pomoč kmetom in obrtnikom, vendarle so kmalu našle pot tudi do leposlovja, konzervativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Kritično so poročale o napredku v svetu in objavljale tudi poučne prispevke za preprostega človeka. Politično naj bi vzgajale slovenskega kmeta ter vodilno posvetno-cerkveno izobraženstvo (nasploh po letu 1848), ne glede na to pa so bile namenjene kar najširšemu krogu slovenske javnosti. Sprva je bilo med naročniki največ duhovnikov. V etnoloških krogih je znano, da je bilo v Novicah kar nekaj tovrstnih člankov: poleg Bleiweisa, ki je pisal kmetijske nasvete, je bil namreč tu Matija Majar z opisi šeg in navad in tudi Matija Vertovec s spisi o vinogradništvu. V Novicah je izšlo nekaj potopisnih člankov in besedil o drugih narodih (rubrika Novičar iz slovanskih krajev).

V kulturnem smislu so Kmetijske in rokodelske novice naredile ogromno. Gre za utrditev enotnega slovenskega knjižnega jezika, splošni sprejem gajice in nasploh vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda. Uvedba gajice je omogočala kulturno zbliževanje s Hrvati, Čehi in Slovaki, kar se je poznalo tudi v literarnem svetu. France Prešeren kakih tesnejših sodelovanj ni razvil, dasiravno je v Novicah 1844 izšel Krst pri Savici in 1848 Zdravljica. Prešeren jim je očital nepoznavanje jezika, robatost, a jim vseeno ni odmikal možnosti za razvoj. Nekateri drugi sodelavci Novic so bili Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič.

S prihodom Slovenskega naroda (1868) in Slovenca (1873) so izgubile vodilno vlogo v politiki in kulturi.

Zunanje povezave

• Gradivo iz publikacije Kmetijske in rokodelske novice v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.