Forma viva: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Datoteka Kostanjevica-FormaViva.JPG je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Per commons:Commons:Deletion requests/File:Kostanjevica-FormaViva.JPG. Odstranjevanje.
navajanje literarnih virov
Vrstica 28: Vrstica 28:
* [http://www.burger.si/RavneNaKoroskem/RavneFormaViva.html Ravenska forma viva]
* [http://www.burger.si/RavneNaKoroskem/RavneFormaViva.html Ravenska forma viva]
* [http://www.obalne-galerije.si/index.php/en/cat/14/75 Forma viva Portorož (2009)]
* [http://www.obalne-galerije.si/index.php/en/cat/14/75 Forma viva Portorož (2009)]

== Viri in literatura ==
* "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", Lusi Breulj, magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), 202, 2012.


[[Kategorija:Kiparstvo]]
[[Kategorija:Kiparstvo]]

Redakcija: 16:48, 31. januar 2013

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Zgodovina

Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija sta se tedaj udeležila tudi dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek, katera sta bila tudi pobudnika prve slovenske forme vive v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).



Pravila

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

Forma vive v Sloveniji

Zunanje povezave

Viri in literatura

  • "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", Lusi Breulj, magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), 202, 2012.