Tolar

Slovenski tolar je od leta 1991 uradna plačilna valuta v Republiki Sloveniji z mednarodno oznako valute SIT. En tolar sestavlja 100 stotinov.

Bankovci in kovanci

Bankovci

Bankovce izdaja Banka Slovenije. Leta 2004 so v Sloveniji v obtoku naslednji bankovci:

10 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik protestanta Primoža Trubarja, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na osrednjem delu leve polovice bankovca je odtisnjen v tehniki globokega tiska motiv s prve strani Trubarjevega Abecedarija, pod njim pa je upodobljeno pisateljsko pero. V vodnem znaku je lik Primoža Trubarja

Na zadnji strani bankovca je reprodukcija risbe Uršulinske cerkve v Ljubljani. V zgornjem levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz "Novega testamenta".

20 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja, izdelan v ročni gravuri. Senca profila lika je izpolnjena z mikropisavo. Na levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjeno geodetsko šestilo. V vodnem znaku je upodobljen lik J. V. Valvasorja

Na zadnji strani so v globokem tisku odtisnjeni različni segmenti zemljevida Slovenije in zaključna vinjeta dveh angelov iz knjige J. V. Valvasorja "Slava vojvodine Kranjske". Na levi strani bankovca je napis "Dulcis ex labore fructus".

50 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik matematika Jurija Vege, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na levi polovici bankovca je v globokem tisku odtisnjen motiv risbe iz Vegove razprave o krogli. V vodnem znaku je upodobljen lik Jurija Vege

Na zadnji strani je ponazorjen sončni sistem ter risba čelne fasade Akademije znanosti in umetnosti.

100 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik slikarja impresionista Riharda Jakopiča, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Osrednji del leve polovice bankovca izpolnjujejo slikarska paleta in dva slikarska čopiča. V vodnem znaku je lik Riharda Jakopiča.

Zadnjo stran predstavljata detajl Jakopičeve slike "Sonce" in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani, ki je v globokem tisku.

200 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik skladatelja Jakoba Galusa (Iacobusa Gallusa), izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. V osrednjem delu je odtisnjena risba motiva orgel iz 17. stoletja. V vodnem znaku je lik Iacobusa Gallusa

Na zadnji strani bankovca je na levi strani risba pročelja Slovenske filharmonije C-link_ven.gif (175 bytes) v tehniki globokega tiska. Na osrednjem delu bankovca je odtisnjen notni zapis.

Bankovci dveh izdaj se razlikujejo v datumu izdaje in podpisu člana Sveta banke na hrbtni strani.

500 tolarjev

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik arhitekta Jožeta Plečnika, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo. Na levi polovici bankovca je reproducirano šestilo z izrisano krožnico. V vodnem znaku je lik Jožeta Plečnika

Osrednji motiv zadnje strani bankovca predstavlja risba vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani. V spodnjem delu bankovca pa je prikazan tloris knjižnice .

1000 tolarjev

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pesnika Franceta Prešerna, izdelan v ročni gravuri. Senca profila portreta je izpolnjena z mikropisavo. V zgornji, levi polovici bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen faksimile Prešernovega podpisa. V vodnem znaku je lik Franceta Prešerna.

Na zadnji strani bankovca je v osrednjem delu odtisnjen del besedila Zdravljice . Levo zgoraj je stilizirano pisateljsko pero, poleg njega pa je v pesnikovem rokopisu v globokem tisku odtisnjena beseda "Prijatli".

5000 tolarjev

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik slikarke Ivane Kobilce, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila portreta, izpolnjena z mikropisavo. Na levi strani bankovca je slikarsko stojalo, ob njem pa medaljon s profilom slikarke. Nad stojalom je na bankovcu izdaje "1. junij 1993" slikarska paleta v optično spremenljivi barvi, na bankovcu izdaje "8. oktober 1997" pa je zaščitna folija. Na bankovcu izdaje "15. januar 2002" je hologram v obliki slikarske palete, v katerem so stilizirani cvetovi ter številke "5000" v spreminjajočih se barvah. V vodnem znaku na levi strani bankovca je lik Ivane Kobilce.

Na zadnji strani je odtisnjen načrt fasade Narodne galerije v Ljubljani. Desno od motiva je v globokem tisku odtisnjen tloris in naris Robbovega vodnjaka . Kompozicijo zaključuje na desni strani načrt prizidka Narodne galerije. Bankovec izdaje "15. januar 2002" ima dodano varnostno kovinsko nitko z mikrotekstom, ki je vpletena ob levem robu.

10000 tolarjev

Osnovni motiv na sprednji strani bankovca je lik pisatelja Ivana Cankarja, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila portreta, izpolnjena s pisateljevim rokopisom. V osrednjem delu bankovca je odtisnjen načrt odra nekdanjega gledališča v Ljubljani, nad njim pa v slepem tisku motiv krizanteme. V vodnem znaku je Smrekarjeva karikatura Ivana Cankarja.

Bankovec izdaje 28. junija 1994 ima levo od krizanteme pisateljsko pero v optično spremenljivi barvi.

Bankovec izdaje 15. januarja 2000 ima na sprednji strani, ob desnem robu fluorescentni trak, na katerem se ponavlja faksimile podpisa Ivana Cankarja, pisateljsko pero in v mikro pisavi izpisan citat iz Cankarjevega dela “Ottakring”. Pisateljsko pero v zgornji, levi polovici bankovca je vijolične barve.

Osnovni motiv zadnje strani bankovca predstavlja gravura krizanteme, preko osrednjega dela pa je odtisnjen del originalnega pisateljevega rokopisa.

Bankovec izdaje 15. januar 2003 ima v levem, zgornjem delu krizanteme dodano iridescentno zaščito.

Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah Banka Slovenije izda tudi priložnostne bankovce.

Kovanci

Kovance izdaja Republika Slovenija. Poleg bankovcev so v denarnem obtoku še naslednji kovanci:

• za 10 stotinov, z odtisnjeno človeško ribico,
• za 20 stotinov, s sovo,
• za 50 stotinov, s čebelo,
• za 1 tolar, s soško postrvijo,
• za 2 tolarja, z lastovko,
• za 5 tolarja, s kozorogom,
• za 10 tolarjev, s konjem,
• za 20 tolarjev, s štorkljo,
• za 50 tolarjev, z bikom.

Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah država izda tudi priložnostne kovance.

Zgodovina

Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518. Ime tolar (nemško thaler) je prišlo iz goldengrošev (veliki goldinar, sicer srebrn, vendar enake vrednosti kot zlati goldinar), srebrnih kovancev iz bogatega rudnika v Joachimsthalu (dolina Sv. Joahima, češko Jáchymov) v današnji Češki. Kovanec se je imenoval Joachimsthaler, kjer thal pomeni »dolina«. Na kovancih je bil naslikan Sveti Joahim, oče Device Marije.

Tolar je bil zelo popularen kovanec po vsej srednjeveški Evropi; skovani in v splošni rabi so bili ekvivalenti kovanci kot sta peso in krona. V Angliji so za tolar poznali izraz dolar 200 let pred ameriškim dolarjem.

V zgodnjem 17. stoletju so tolar uvedli na Švedskem pod imenom daler. Daler je bil v obtoku do leta 1873, ko je bil zamenjan s krono, novo valuto, ki jo je uvedla Skandinavska monetarna unija.

Glej tudi

• Banka Slovenije

Viri

• [1]