Predlog

Prêdlog ali prepozicija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo. Odnosi znotraj predložne zveze imajo lahko krajevni, vzročni, načinovni ali časovni pomen.

V razširjenem smislu predlog izraža razmerje med dvema neenakovrednima besedama (cvet na steblu) ali besednima zvezama (tridnevni izlet v Slovenske gorice).

Predlogi ob sebi zahtevajo določen sklon:

• rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
• dajalnik: h/k, proti, kljub
• tožilnik: čez, skozi, zoper, po
• mestnik: o, pri, po
• orodnik: z/s
• tožilnik ali mestnik: na, ob, v
• tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za

Predlogi vplivajo na sklonsko obliko izraza za seboj (npr. v iztegnjenih orokavičenih rokah – pod iztegnjenimi orokavičenimi rokami). Predlog in besedna zveza, ki mu sledi v določenem sklonu, tvorita predložno zvezo.

Predlogi poimenujejo naslednja razmerja:

• prostorsko (npr. v rokah, iz stanovanja, pod mizo)
• časovno (npr. v ponedeljek, med obiskom, pred maturo)
• načinovno
• vzročno

Izgovor predlogov

Predlog izgovarjamo povezano z besedo, ki mu sledi. Izgovora predloga ne smemo podaljševati s polglasnikom oz. ga ne smemo izgovarjati ločeno.

Nepravi predlogi

Pogosto uporabljamo kot predloge besede, ki prvotno niso predlogi, temveč:

• samostalniki (npr. vrh hriba, konec vasi) ali
• prislovi (npr. blizu klopi, okoli osi, zunaj mesta).

Nepravi predlogi ob sebi zahtevajo samostalniško besedo v rodilniku.