Dolžina: Razlika med redakcijama
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: az:Uzunluq (fizika) |
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: xmf:სიგჷრძა Spreminjanje: fy:Lingtemjitte |
||
Vrstica 99: | Vrstica 99: | ||
[[fi:Pituus]] |
[[fi:Pituus]] |
||
[[fr:Longueur]] |
[[fr:Longueur]] |
||
[[fy: |
[[fy:Lingtemjitte]] |
||
[[hak:Tshòng-thu]] |
[[hak:Tshòng-thu]] |
||
[[he:אורך]] |
[[he:אורך]] |
||
Vrstica 147: | Vrstica 147: | ||
[[vi:Chiều dài]] |
[[vi:Chiều dài]] |
||
[[war:Kahalabaan]] |
[[war:Kahalabaan]] |
||
[[xmf:სიგჷრძა]] |
|||
[[yi:לענג]] |
[[yi:לענג]] |
||
[[zh:长度]] |
[[zh:长度]] |
Redakcija: 03:15, 17. februar 2012
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.