Kočevske Poljane: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane tako kot cela Kočevska pod italijansko okupacijo. Nekaj kočevarskih družin se je uprlo izselitvi, ki jo je ukazal nemški okupator, in je ostalo. Večin |
zato se je izgubilo in ga danes govori le še malo ljudi, od teh pa večina v Črmošnjiško-Poljanski dolini |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
Kočevske Poljane ležijo v [[Črmošnjiško-Poljanska dolina|Črmošnjiško-Poljanski dolini]], ki je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka, iz katerega se je leta 1941 večina [[nemščina|nemško]] govorečih Kočevarjev izselila. |
Kočevske Poljane ležijo v [[Črmošnjiško-Poljanska dolina|Črmošnjiško-Poljanski dolini]], ki je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka, iz katerega se je leta 1941 večina [[nemščina|nemško]] govorečih Kočevarjev izselila. |
||
Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane tako kot cela Kočevska pod italijansko okupacijo. Nekaj kočevarskih družin se je uprlo izselitvi, ki jo je ukazal nemški okupator, in je ostalo. Večina jih je podpirala partizane in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]], ki je imela štab (Baza 20) v bližini. Kočevsko narečje je bilo po drugi svetovni vojni prepovedano, zato je |
Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane tako kot cela Kočevska pod italijansko okupacijo. Nekaj kočevarskih družin se je uprlo izselitvi, ki jo je ukazal nemški okupator, in je ostalo. Večina jih je podpirala partizane in [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]], ki je imela štab (Baza 20) v bližini. Kočevsko narečje je bilo po drugi svetovni vojni prepovedano, zato se je izgubilo in ga danes govori le še malo ljudi, od teh pa živi večina v Črmošnjiško-Poljanski dolini.<ref name=pmk20>[http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/20.pdf Pokrajinski muzej Kočevje: Vsi niso odšli]</ref><ref name="troha">Zdravko Troha: ''Kočevski Nemci – partizani'', Kočevje, Arhiv Slovenije. Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, Ljubljana 2004, ISBN 961-91287-0-2</ref> |
||
[[Župnijska cerkev]] iz 17. stoletja je posvečena [[Sveti Andrej|svetemu Andreju]] in pripada [[Novomeška škofija|novomeški škofiji]].<ref>{{cite web |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=2140&submit.x=0&submit.y=0 |title=EŠD 2140 & 2141 |language=Slovene |work=Registry of Immovable Cultural Heritage |publisher=Ministry of Culture of the Republic of Slovenia |accessdate=3 March 2011}}</ref> |
[[Župnijska cerkev]] iz 17. stoletja je posvečena [[Sveti Andrej|svetemu Andreju]] in pripada [[Novomeška škofija|novomeški škofiji]].<ref>{{cite web |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=2140&submit.x=0&submit.y=0 |title=EŠD 2140 & 2141 |language=Slovene |work=Registry of Immovable Cultural Heritage |publisher=Ministry of Culture of the Republic of Slovenia |accessdate=3 March 2011}}</ref> |
||
Redakcija: 18:40, 5. oktober 2011
Kočevske Poljane | |
|---|---|
 | |
  Kočevske Poljane Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°43′26″N 15°3′22″E / 45.72389°N 15.05611°EKoordinati: 45°43′26″N 15°3′22″E / 45.72389°N 15.05611°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Dolenjske Toplice |
| Nadm. višina | 187,9 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 100 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8350 Dolenjske Toplice |
| Zemljevidi | |
Kočevske Poljane (nemško: Pöllandl) so naselje v Občini Dolenjske Toplice.
Kočevske Poljane ležijo v Črmošnjiško-Poljanski dolini, ki je bila najvzhodnejši del kočevarskega jezikovnega otoka, iz katerega se je leta 1941 večina nemško govorečih Kočevarjev izselila.
Med drugo svetovno vojno so bile Kočevske Poljane tako kot cela Kočevska pod italijansko okupacijo. Nekaj kočevarskih družin se je uprlo izselitvi, ki jo je ukazal nemški okupator, in je ostalo. Večina jih je podpirala partizane in Osvobodilno fronto, ki je imela štab (Baza 20) v bližini. Kočevsko narečje je bilo po drugi svetovni vojni prepovedano, zato se je izgubilo in ga danes govori le še malo ljudi, od teh pa živi večina v Črmošnjiško-Poljanski dolini.[1][2]
Župnijska cerkev iz 17. stoletja je posvečena svetemu Andreju in pripada novomeški škofiji.[3]
Glej tudi
Viri
- ↑ Pokrajinski muzej Kočevje: Vsi niso odšli
- ↑ Zdravko Troha: Kočevski Nemci – partizani, Kočevje, Arhiv Slovenije. Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, Ljubljana 2004, ISBN 961-91287-0-2
- ↑ »EŠD 2140 & 2141«. Registry of Immovable Cultural Heritage (v Slovene). Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. Pridobljeno 3. marca 2011.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Literatura
- Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana.
