Histri

zemljevid naselitve Ilirov

Histri so bili etnogenetično nepojasnena enota. Živeli so na področju današnje Istre. Orientirani so bili na pomorsko, ribiško, trgovsko in piratsko dejavnost. Po njih so poimenovali poseben tip ladje.

Hisri so se kot plemenska skupnost formirali v okviru pozno bronaste dobe. Nekateri raziskovalci jim prisujejo ilirsko proreklo, čeprav se to ne more z gotovostjo potrditi. Drugi pa razlagajo, da so bili Histri pleme, podobno Venetom na severu Italije. Arheološke najdbe pa dokazujejo, da so že pred 5. stoletjem pr. n. št. naselili na širšem področju istrskega polotoka.

Arheološka lokacija Nizakcij

Povezani so bili s spodnjim Jadranom, celinskim Balkanom pa tudi z južno Italijo. Njihova piratska dejavnost je kmalu naletela na grško in rimsko trgovsko ladjevje. Leta 221 pr. n. št. Rimljani krenejo v vojni pohod, kar je privedlo - prek nekaj še drugih kazenskih ekspidicij - do postopne rimske zasedbe. Za nadziranje področja naseljenega s Histri so leta 181 pr. n. št. Rimljani na severu Jadrana osnovali novo kolonijo Aquilejo. Histri so poskušali preprečiti gradnjo tega mesta, vendar so jih Rimljani v vojni, ki je potekala med leti 178/177 pr. n. št. na čelu s Q. Fabijem Buetonom premagali in jim porušili glavno središče Nezakcij (Nesactium), današnje arheološko najdišče Vizače pri naselju Valtura okoli 11 km vzhodno od Pule.

Histri so imeli tudi določeno vlogo v mitih (v legendi o Argonavtih, Medeji). Na območju severnega Jadrana je treba iskati konec poti, po kateri so s severa tovorili za preprodajo cink in jantar. Na področju na katerem so živeli pa so opazni tudi etruščanski in vnetski vplivi, ter enklave s pontskega področja.

Viri

• Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
• Darovec, Darko, Kratka zgodovina Istre, Založba Annales, Koper 2008 (COBISS)