Puščavnik: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: zh, pl, gd, fr, es, it, li, sw, et, de, sq, br, sh, sv, pt, eo, is, sk, ru, ast, sr, no, ca, fi, uk, la, nn, io, hr, lt, fur, da |
m robot Dodajanje: cs:Anachoreta |
||
Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
[[br:Penitiouriezh]] |
[[br:Penitiouriezh]] |
||
[[ca:Eremita]] |
[[ca:Eremita]] |
||
[[cs:Anachoreta]] |
|||
[[da:Eneboer]] |
[[da:Eneboer]] |
||
[[de:Eremit]] |
[[de:Eremit]] |
Redakcija: 23:17, 10. maj 2011
Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil. Bili so predhodniki menihov. Tretji izraz zanj je tudi eremit, kar pride od gr. besede éremos - puščava.
Že v prvih stoletjih krščanstva (3. stoletje) ločimo dva tipa meništva, anahoretski in cenobitski. Anahoreza v grščini pomeni odmik v samoto, zato so anahoreti tisti, ki so se umaknili od sveta. Po navadi so se zatekli v puščavo v Egiptu, čeprav jih srečamo tudi v Palestini in nekoliko kasneje v Evropi. Strogo puščavništvo, tudi eremitstvo, pomeni, da so posamezniki živeli življenje v samoti, strogi askezi, molitvi in razločevanju duhov ter tudi ob delu, pletenju vrvi, košar. Puščavske očete poznamo tudi v polanahoretskih skupnostih, ki so se enkrat na teden zbrale pri skupnem bogoslužju in obedu, včasih so takrat tudi dobili osnovne življenjske potrebščine (vodo), nato pa so se spet razšli v samoto. V teh središčih so zato že imeli tudi kakšen skupni prostor, včasih shrambo... Za očeta puščavništva velja sv. Anton, poznamo pa tudi nekaj asketinj, puščavskih mater.