Jedrsko vojskovanje: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m pnp AWB |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Jedrsko vojskovanje''' je vrsta [[vojska|vojaškega]] [[spopad]]a, v katerem se uporabi [[jedrsko orožje]]. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic ([[radioaktivnost]], onesnaženje, [[jedrska zima]]), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami od pojava jedrskega orožja pa do danes. |
'''Jedrsko vojskovanje''' je vrsta [[vojska|vojaškega]] [[spopad]]a, v katerem se uporabi [[jedrsko orožje]]. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic ([[radioaktivnost]], onesnaženje, [[jedrska zima]]), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami od pojava jedrskega orožja pa do danes. |
||
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec [[ |
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so [[Združene države Amerike|ZDA]] odvrgle atomski bombi na [[Japonska|japonski]] mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] so jedrsko orožje razvile tudi [[Sovjetska zveza]], [[Velika Britanija]], [[Francija]], [[Ljudska republika Kitajska]], v [[1970.|sedemdesetih letih]] prejšnjega stoletja pa tudi [[Indija]] in [[Pakistan]]. Med [[Kubanska kriza|kubansko krizo]] je bil svet najbližje jedrskemu spopadu. Po koncu hladne vojne je možnost jedrskega spopada med ZDA in SZ prenehala, povečala pa se je nevarnost uporabe jedrskega orožja v lokalnih konfliktih (npr. med Indijo in Pakistanom) ter nevarnost [[jedrski terorizem|jedrskega terorizma]]. |
||
===Jedrsko odvračanje=== |
===Jedrsko odvračanje=== |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 10: | ||
Princip odvračanja lahko odpove v primeru učinkovitega prvega napada, ki uniči nasprotnikove možnosti za povračilni napad (npr. z uporabo [[SLBM|podmorniških izstrelkov]] ali prikritim vnosom jedrskega orožja v ciljno državo) ali pojava učinkovite obrambe pred [[balistični izstrelek|balističnimi izstrelki]], ki bi omogočila prvi napad brez strahu pred povračilnim napadom. |
Princip odvračanja lahko odpove v primeru učinkovitega prvega napada, ki uniči nasprotnikove možnosti za povračilni napad (npr. z uporabo [[SLBM|podmorniških izstrelkov]] ali prikritim vnosom jedrskega orožja v ciljno državo) ali pojava učinkovite obrambe pred [[balistični izstrelek|balističnimi izstrelki]], ki bi omogočila prvi napad brez strahu pred povračilnim napadom. |
||
{{Portal-Vojaštvo}} |
{{Portal-Vojaštvo}} |
||
Redakcija: 01:13, 13. februar 2011
Jedrsko vojskovanje je vrsta vojaškega spopada, v katerem se uporabi jedrsko orožje. Zaradi izredne moči jedrskega orožja in dolgoročnih posledic (radioaktivnost, onesnaženje, jedrska zima), ki bi lahko ogrozile obstoj civilizacije, je pojav jedrskega orožja spremenil ravnovesje moči in tako narekoval odnose med državami od pojava jedrskega orožja pa do danes.
Zgodovina jedrskega bojevanja sega na konec 2. svetovne vojne, ko so ZDA odvrgle atomski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. V obdobju hladne vojne so jedrsko orožje razvile tudi Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija, Ljudska republika Kitajska, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi Indija in Pakistan. Med kubansko krizo je bil svet najbližje jedrskemu spopadu. Po koncu hladne vojne je možnost jedrskega spopada med ZDA in SZ prenehala, povečala pa se je nevarnost uporabe jedrskega orožja v lokalnih konfliktih (npr. med Indijo in Pakistanom) ter nevarnost jedrskega terorizma.
Jedrsko odvračanje
Temelj jedrskega odvračanja je grožnja s povračilnim jedrskim udarom v primeru napada, kar ima cilj preprečevanje ali omejevanje potencialnih agresivnih potez nasprotnika. Ravno strah pred posledicami jedrskega bojevanja je skozi celotno zgodovino skrbel, da nobena od držav z jedrskim orožjem ni uporabila jedrskega orožja, ravno tako pa so bili za preprečevanje neavtorizirane uporabe razviti različni varnostni mehanizmi za zaščito jedrskega orožja.
Jedrsko odvračanje je učinkovito, če obstajajo sredstva in volja za povračilni jedrski udar v primeru nasprotnikovega napada, pogoj pa je tudi, da nasprotnik jasno ve, da ga v primeru napada čaka povračilni udar. Seveda je potrebno tudi zagotoviti preživetje zadostne količine vojaških sil v primeru nasprotnikovega prvega napada.
Princip odvračanja lahko odpove v primeru učinkovitega prvega napada, ki uniči nasprotnikove možnosti za povračilni napad (npr. z uporabo podmorniških izstrelkov ali prikritim vnosom jedrskega orožja v ciljno državo) ali pojava učinkovite obrambe pred balističnimi izstrelki, ki bi omogočila prvi napad brez strahu pred povračilnim napadom.
