Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama
m →Viri: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}} |
m r2.6.4) (robot Dodajanje: hr:Šmihel pod Nanosom |
||
Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
[[en:Šmihel pod Nanosom]] |
[[en:Šmihel pod Nanosom]] |
||
[[hr:Šmihel pod Nanosom]] |
|||
[[it:San Michele di Senosecchia]] |
[[it:San Michele di Senosecchia]] |
||
[[nl:Šmihel pod Nanosom]] |
[[nl:Šmihel pod Nanosom]] |
Redakcija: 01:12, 30. januar 2011
Šmihel pod Nanosom | |
---|---|
45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°EKoordinati: 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Notranjsko - kraška regija |
Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
Občina | Postojna |
Nadm. višina | 585,1 m m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 171 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 6230 Postojna |
Zemljevidi |
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje na vznožju Nanosa v občini Postojna.
Tu si je mogoče ogledati ostanke prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulom), glavno gradišče ilirskih Japodov.
Arheologija
Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).
Poselitev se je pričela v 8. st.pr.n.št. in je trajala do 1. st.pr.n.št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr.n.št. zavzela naselbino in jo unučila. [1]
Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. st.pr.n.št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. st.pr.n.št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[2]
Viri
Glej tudi