Pravi krapovci: Razlika med redakcijama

Krapovci
	; Modra razbora; Trigonostigma heteromorpha
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice);
Red:	Cypriniformes (krapovci);
Družina:	Cyprinidae;
Rodovi
	glej besedilo

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 00:25, 14. september 2010

Ta članek govori o družini pravih krapovcev (Cyprinidae). Za red glej Krapovci.

Pravi krapovci (znanstveno ime Cyprinidae) so ena najštevilnejših družin sladkovodnih rib, saj obsega čez 2000 vrst in čez 200 rodov. Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev telo pokrito z luskami in le po eno hrbtno plavut. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v ustih pa imajo goltne zobe. Krapovci, ki živijo na dnu vodotokov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob drstitvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne bradavice, drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med rastlinjem ali pa na prodiščih. Krapovci so avtohtoni na vseh kontinentih, razen v Avstraliji, Južni Ameriki ter na Antarktiki. Ni pa jih najti tudi na Aljaski in na skrajnem severu Kanade ter na Grenlandiji.

Ta zoološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 15: / Vrstica 15: @@
 glej besedilo
 }}
-'''Pravi krapovci''' ([[znanstveno ime]] '''Cyprinidae''') so ena najštevilnejših [[družina (biologija)|družin]] sladkovodnih rib, saj obsega čez 2000 [[vrsta (biologija)|vrst]] in čez 200 [[rod (biologija)|rodov]]. Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev [[telo]] pokrito z [[luske|luskami]] in le po eno [[hrbtna plavut|hrbtno plavut]]. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v [[usta|ustih]] pa imajo goltne [[zob]]e. Krapovci, ki živijo na dnu [[vodotok]]ov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob [[drst]]itvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne [[bradavica|bradavice]], drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med [[rastlinje]]m ali pa na [[prod|prodiščih]]. Krapovci so avtohtoni na vseh [[kontinent]]ih, razen v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter na [[Antarktika|Antarktiki]]. Ni pa jih najti tudi na [[Aljaska|Aljaski]] in na skrajnem severu [[Kanada|Kanade]] ter na [[Grenlandija|Grenlandiji]].
+'''Pravi krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyprinidae''') so ena najštevilnejših [[družina (biologija)|družin]] sladkovodnih rib, saj obsega čez 2000 [[vrsta (biologija)|vrst]] in čez 200 [[rod (biologija)|rodov]]. Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev [[telo]] pokrito z [[luske|luskami]] in le po eno [[hrbtna plavut|hrbtno plavut]]. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v [[usta|ustih]] pa imajo goltne [[zob]]e. Krapovci, ki živijo na dnu [[vodotok]]ov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob [[drst]]itvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne [[bradavica|bradavice]], drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med [[rastlinje]]m ali pa na [[prod|prodiščih]]. Krapovci so avtohtoni na vseh [[kontinent]]ih, razen v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter na [[Antarktika|Antarktiki]]. Ni pa jih najti tudi na [[Aljaska|Aljaski]] in na skrajnem severu [[Kanada|Kanade]] ter na [[Grenlandija|Grenlandiji]].
 {{zoo-stub}}