Desanka Maksimović: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ru:Максимович, Десанка |
m robot Spreminjanje: it:Desanka Maksimović; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
== Literarno delo == |
== Literarno delo == |
||
Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica [[20. stoletje|20. stoletja]]. Objavljati je začela takoj po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni [[kritik]]i menijo, da je za [[srbska književnost|srbsko književnost]] med poeti Maksimovićeva to, kar je med [[proza |
Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica [[20. stoletje|20. stoletja]]. Objavljati je začela takoj po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni [[kritik]]i menijo, da je za [[srbska književnost|srbsko književnost]] med poeti Maksimovićeva to, kar je med [[proza]]isti [[Ivo Andrić]]. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo ''Krvava bajka''. Pesem je v slovenščino prevedel [[Lojze Krakar]].<ref>Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984</ref> |
||
'''Najpomembnejša dela'''<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973</ref> |
'''Najpomembnejša dela'''<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973</ref> |
||
*Poezija |
* Poezija |
||
** ''Pesmi'' ([[1924]]) |
** ''Pesmi'' ([[1924]]) |
||
** ''Zeleni vitez'' ([[1930]]) |
** ''Zeleni vitez'' ([[1930]]) |
||
Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
{{DEFAULTSORT:Maksimović, Desanka}} |
{{DEFAULTSORT:Maksimović, Desanka}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1868]] |
[[Kategorija:Rojeni leta 1868]] |
||
[[Kategorija:Umrli leta 1993]] |
[[Kategorija:Umrli leta 1993]] |
||
Vrstica 49: | Vrstica 50: | ||
[[fr:Desanka Maksimović]] |
[[fr:Desanka Maksimović]] |
||
[[hy:Դեսանկա Մաքսիմովիչ]] |
[[hy:Դեսանկա Մաքսիմովիչ]] |
||
[[it:Desanka |
[[it:Desanka Maksimović]] |
||
[[mk:Десанка Максимовиќ]] |
[[mk:Десанка Максимовиќ]] |
||
[[ru:Максимович, Десанка]] |
[[ru:Максимович, Десанка]] |
Redakcija: 09:53, 26. julij 2010
Desanka Maksimović | |
---|---|
Rojstvo | 16. maj 1898 Rabrovica |
Smrt | 1. februar 1993 Beograd |
Državljanstvo | Kraljevina Srbija Kraljevina Jugoslavija SFRJ Zvezna republika Jugoslavija |
Poklic | profesorica |
Poznan po | pesnica |
Desanka Maksimović [désanka maksímović] (srbsko Десанка Максимовић), srbska pesnica in pisateljica, * 16. maj 1898, Rabrovica pri Valjevu, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 1. februar 1993, Beograd, ZR Jugoslavija (danes Srbija).
Življenjepis
Desanka Maksimović je gimnazijo obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno književnost in umetnostno zgodovino, bila profesorica književnosti in članica Srbske akademije znanosti in umetnosti. Bila je tudi članica SAZU. Prijela je sedmojulisko nagrado (1958) za življensko delo, Zmajevo nagrado (1958) za zbirko Vonj zemlje, nagrado AVNOJ (1970) in druge nagrade.
Literarno delo
Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica 20. stoletja. Objavljati je začela takoj po prvi svetovni vojni. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni kritiki menijo, da je za srbsko književnost med poeti Maksimovićeva to, kar je med prozaisti Ivo Andrić. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo Krvava bajka. Pesem je v slovenščino prevedel Lojze Krakar.[1]
Najpomembnejša dela[2]
- Poezija
- Potopisi
- Prazniki potovanja (1972)
V slovenščini je izbor njenih pesmi izšel leta 1955[3].