Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |
|||
⚫ | |||
|Name = Jakob Aljaž |
|||
|Img = Jakob Aljaž.jpg |
|||
|Img_capt = |
|||
|Img_size = |
|||
|Background = non_performing_personnel |
|||
|Birth_name = Jani Golob |
|||
|Alias = |
|||
|Born = [[6. julij]], [[1845]]<br />Zavrh pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]] |
|||
|Died = [[4. maj]], [[1927]]<br />[[Dovje|Dovje na Gorenjskem]] |
|||
|Instrument = |
|||
|Genre = |
|||
|Occupation = |
|||
|Years_active = |
|||
|Label = |
|||
|Associated_acts = |
|||
|URL = |
|||
|Notable_instruments = |
|||
}} |
|||
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], Zavrh pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]]. |
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], Zavrh pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]]. |
||
⚫ | |||
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. |
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za pet [[goldinar]]jev kupil [[Kredarica|Kredarico]] in vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. |
||
Vrstica 6: | Vrstica 27: | ||
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne [[kovanec|kovance]] za 5, 500 in 5000 [[slovenski tolar|tolarjev]]. |
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne [[kovanec|kovance]] za 5, 500 in 5000 [[slovenski tolar|tolarjev]]. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
Redakcija: 20:24, 9. junij 2010
Jakob Aljaž | |
---|---|
Osnovni podatki | |
Rojstno ime | Jani Golob |
Rojstvo | 6. julij 1845[1][2] Zavrh pod Šmarno goro |
Smrt | 4. maj 1927[2] (81 let) Dovje |
Poklic | duhovnik, skladatelj, gornik |
Jakob Aljaž, slovenski duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav, moj dom« in iz nemščine prevedena božična pesem »Sveta noč«. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.
Zunanje povezave
- Jakob Aljaž. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
- Kovanci Banke Slovenije
- Aljaževa pot od doma do doma
- Šilc J.: Bačnikov Jaka iz Zavrha – rodovnik Jakoba Aljaža
Glej tudi
- ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ 2,0 2,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8