Ošpice: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.153.216 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika TXiKiBoT |
|||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
== Simptomi == |
== Simptomi == |
||
Najpogostejši simptomi so [[vročina]], ki traja vsaj tri dni, [[kašelj]], [[nahod]] in [[vnetje veznice]] (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo [[Koplikove pege]], belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za |
Najpogostejši simptomi so [[vročina]], ki traja vsaj tri dni, [[kašelj]], [[nahod]] in [[vnetje veznice]] (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo [[Koplikove pege]], belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne. |
||
Značilen makulopapulozen izpuščaj se pojavlja po [[glava|glavi]], [[trup]]u in [[ud]]ih. Pojavi se nekaj dni po začetku povišane temperature. Prvi izpuščaji se pojavijo praviloma na glavi ter se širijo po vsem telesu in povzročajo [[srbež]]. Sprva so izpuščaji rdeči, nato pa postanejo krjavi, preden izginejo. |
Značilen makulopapulozen izpuščaj se pojavlja po [[glava|glavi]], [[trup]]u in [[ud]]ih. Pojavi se nekaj dni po začetku povišane temperature. Prvi izpuščaji se pojavijo praviloma na glavi ter se širijo po vsem telesu in povzročajo [[srbež]]. Sprva so izpuščaji rdeči, nato pa postanejo krjavi, preden izginejo. |
||
to je najbolj smrtna bolezen doslej |
|||
za otroke |
|||
== Diagnoza in zdravljenje == |
== Diagnoza in zdravljenje == |
||
| Vrstica 22: | Vrstica 20: | ||
Močan diagnostičen dokaz je tudi stik bolnika z osebo, ki je bila okužena z ošpicami. |
Močan diagnostičen dokaz je tudi stik bolnika z osebo, ki je bila okužena z ošpicami. |
||
Pri ošpicah, ki ne povzročajo zapletov, se ne uporabljajo [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]]. Bolnik običajno ozdravi brez komplikacij; potreben je le počitek. Dajejo se le zdravila za lajšanje težav, predvsem [[antipiretik]]i za nižanje telesne temperature. |
Pri ošpicah, ki ne povzročajo zapletov, se ne uporabljajo [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]]. Bolnik običajno ozdravi brez komplikacij; potreben je le počitek. Dajejo se le zdravila za lajšanje težav, predvsem [[antipiretik]]i za nižanje telesne temperature. |
||
halo lih po glavi |
|||
== References == |
== References == |
||
Redakcija: 08:48, 9. junij 2010
Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.
Virus se prenaša kapljično z okuženimi izločki ust in nosu. Virus se lahko prenese neposredno (na primer med poljubljanjem) ali posredno prek kužnih delčkov v izkihanem ali izkašljanem zraku. Ošpice so zelo nalezljive - v istem gospodinjstvu z bolnikom zboli 90 % oseb, ki niso imune, torej, ki niso že v preteklosti prebolele bolezni ali ki niso cepljene.
Inkubacijska doba bolezni znaša 4-10 dni in v tem času simptomi ne nastopijo. Bolnik je kužen v času od pojava prvih simptomov ter 3-5 dni po tem, ko nastopijo prvi izpuščaji.
Poročila o pojavu ošpic segajo vsaj v 7. stoletje pr. n. št., prvi znanstveni dokazi pa so iz časov, ko je perzijski zdravnik Ibn Razi (860-932) prvi opisal ošpice ter jih razločil od noric. V zadnjih 150 letih so ošpice povzročile okoli 200 milijonov smrti po vsem svetu.[1] Leta 1954 je David Edmonston prvi izoliral virus ošpic pri enajstletnem dečku ter jih namnožil na tkivni kulturi piščančjega zarodka. Prvo odobreno cepivo je prišlo na trg leta 1963.
Simptomi
Najpogostejši simptomi so vročina, ki traja vsaj tri dni, kašelj, nahod in vnetje veznice (konjuktivitis). Vročina lahko preseže tudi 40 °C. Preden izbruhnejo izpuščaji, se v ustih pojavijo Koplikove pege, belkaste lise na ustni sluznici, ki so značilne le za ošpice, vendar v vseh primerih niso opazne.
Značilen makulopapulozen izpuščaj se pojavlja po glavi, trupu in udih. Pojavi se nekaj dni po začetku povišane temperature. Prvi izpuščaji se pojavijo praviloma na glavi ter se širijo po vsem telesu in povzročajo srbež. Sprva so izpuščaji rdeči, nato pa postanejo krjavi, preden izginejo.
Diagnoza in zdravljenje
Klinična diagnoza je potrjena, če traja vročina vsaj tri dni, ob tem pa je prisoten vsaj eden od treh simptomov - kašlja, nahoda ali vnetja veznice. Diagnostično pomembne so tudi Koplikove pege.
Laboratorijsko se lahko diagnoza potrdi z dokazom specifičnih protiteles IgM ali izolacijo virusne RNK iz vzorca iz dihal.
Močan diagnostičen dokaz je tudi stik bolnika z osebo, ki je bila okužena z ošpicami.
Pri ošpicah, ki ne povzročajo zapletov, se ne uporabljajo protivirusna zdravila. Bolnik običajno ozdravi brez komplikacij; potreben je le počitek. Dajejo se le zdravila za lajšanje težav, predvsem antipiretiki za nižanje telesne temperature.
References
- ↑ Torrey EF and Yolken RH. 2005. Their bugs are worse than their bite. Washington Post, 3. april, str. B01.