Desanka Maksimović: Razlika med redakcijama

Desanka Maksimović
Desanka Maksimović
	Kip pesnice postavljen v Valjevu
Rojstvo	16. maj 1898; Rabrovica
Smrt	1. februar 1993; Beograd
Državljanstvo	Kraljevina Srbija; Kraljevina Jugoslavija; SFRJ; Zvezna republika Jugoslavija
Poklic	profesorica
Poznan po	pesnica

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:33, 2. september 2009

Desanka Maksimović [désanka maksímović] (srbsko Десанка Максимовић), srbska pesnica in pisateljica, * 16. maj 1898, Rabrovica pri Valjevu, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 1. februar 1993, Beograd, ZR Jugoslavija (danes Srbija).

Življenjepis

Desanka Maksimović je gimnazijo obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno književnost in umetnostno zgodovino, bila profesorica književnosti in članica Srbske akademije znanosti in umetnosti. Bila je tudi članica SAZU. Prijela je sedmojulisko nagrado (1958) za življensko delo, Zmajevo nagrado (1958) za zbirko Vonj zemlje, nagrado AVNOJ (1970) in druge nagrade.

Literarno delo

Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica 20. stoletja. Objavljati je začela takoj po prvi svetovni vojni. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni kritiki menijo, da je za srbsko književnost med poeti Maksimovićeva to, kar je med prozaisti Ivo Andrić. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo Krvava bajka. Pesem je v slovenščino prevedel Lojze Krakar.^[1]

Najpomembnejša dela^[2]

Poezija
- Pesmi (1924)
- Zeleni vitez (1930)
- Pesnik in rodni kraj (1945)
- Domovina, tu sem (1951)
- Vonj zemlje (1955)
- Terjam pomilostitev (1964)
- Nemam više vremena (1973)
Potopisi
- Prazniki potovanja (1972)

V slovenščini je izbor njenih pesmi izšel leta 1955^[3].

Glej tudi

Viri

↑ Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984
↑ Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973
↑ Veliki splošni leksikon; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984

[2] Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973

[3] Veliki splošni leksikon; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006

[1]

[2]

[3]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{Infopolje Oseba
-[[Slika:Desanka Maksimovic PhotoAdamRadosavljevic.jpg|thumb|Kip pesnice]]
+| name        = Desanka Maksimović
-'''Desanka Maksimović''' [désanka maksímović] ({{jezik-sr|Десанка Максимовић}}), [[Srbi|srbska]] [[pesnica]], * [[16. maj]] [[1898]], [[Rabrovica]], [[Kraljevina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[1. februar]] [[1993]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] (danes Srbija).
+| image       = Desanka Maksimovic PhotoAdamRadosavljevic.jpg
+| caption     = Kip pesnice postavljen v Valjevu
+| birth_date  = 16. maj 1898
+| birth_place = Rabrovica
+| death_date  = 1. februar 1993
+| death_place = Beograd
+| other_names =
+| known_for   = pesnica
+| occupation  = profesorica
+}}
+'''Desanka Maksimović''' [désanka maksímović] ({{jezik-sr|Десанка Максимовић}}), [[Srbi|srbska]] [[pesnica]] in [[pisateljica]], * [[16. maj]] [[1898]], [[Rabrovica]] pri [[Valjevo|Valjevu]], [[Kraljevina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[1. februar]] [[1993]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] (danes Srbija).
+== Življenjepis ==
-Desanka Maksimović je bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].
+Desanka Maksimović je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskovala v Valjevu. Po končani gimnaziji je v Beogradu na filozofski fakulteti študirala svetovno [[književnost]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], bila profesorica književnosti in članica [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]]. Bila je tudi članica [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Prijela je sedmojulisko nagrado  ([[1958]]) za življensko delo, Zmajevo nagrado ([[1958]]) za zbirko ''Vonj zemlje'', nagrado [[AVNOJ]] ([[1970]]) in druge nagrade.
+== Literarno delo ==
+Desanka Maksimović je pomembna srbska pesnica [[20. stoletje|20. stoletja]]. Objavljati je začela takoj po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. V svoj pesniški izraz je sprejela tedaj moderne elemente vodilnih stilnih smeri v Srbiji, ne da bi se kateri zares pridružila. Ves čas je ohranjala sloves izrazite pesniške individualnosti, največ njenih pesmi je posvečenih ljubezni, naravi in domovini. Nekateri vidni [[kritik]]i menijo, da je za [[srbska književnost|srbsko književnost]] med poeti Maksimovićeva to, kar je med [[proza|prozaisti]] [[Ivo Andrić]]. Med pesmimi, ki so močno odmevale tudi izven meja njene ožje domovine je najizrazitejša gotovo ''Krvava bajka''. Pesem je v slovenščino prevedel [[Lojze Krakar]].<ref>Bohanec, Frančišek, Književnost 3, Založba Obzorja, Maribor, 1984</ref>
+'''Najpomembnejša dela'''<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 1 Ljubljana, 1973</ref>
+*Poezija
+** ''Pesmi'' ([[1924]])
+** ''Zeleni vitez'' ([[1930]])
+** ''Pesnik in rodni kraj'' ([[1945]])
+** ''Domovina, tu sem'' ([[1951]])
+** ''Vonj zemlje'' ([[1955]])
+** ''Terjam pomilostitev'' ([[1964]])
+** ''Nemam više vremena'' ([[1973]])
+* ''Potopisi''
+** ''Prazniki potovanja'' ([[1972]])
+V slovenščini je izbor njenih pesmi izšel leta [[1955]]<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 11, [[DZS]],  Ljubljana, 2006</ref>.
+== Glej tudi ==
+== Viri ==
+{{refsez}}
 {{škrbina o književniku}}
 {{DEFAULTSORT:Maksimović, Desanka}}
 [[Kategorija:Rojeni leta 1868]]
 [[Kategorija:Umrli leta 1993]]