Galski imperij: Razlika med redakcijama
dopolnil po Bratož, infopolje |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
|native_name = ''Imperium Galliarum'' |
|native_name = ''Imperium Galliarum'' |
||
|conventional_long_name = Galski imperij |
|conventional_long_name = Galski imperij |
||
|common_name = |
|common_name = Galski imperij |
||
| |
| |
||
|continent = Evropa |
|continent = Evropa |
||
| Vrstica 32: | Vrstica 32: | ||
}} |
}} |
||
'''Galski imperij''' ({{jezik-la|Imperium Galliarum}}) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju [[Rimski imperij|rimske]] Galije, Španije in Britanije obstajala med leti 260 in 274. |
'''Galski imperij''' (tudi '''Galsko cesarstvo''' {{jezik-la|Imperium Galliarum}}) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju [[Rimski imperij|rimske]] Galije, Španije in Britanije obstajala med leti 260 in 274. |
||
Galski imperij so sestavljale rimske province [[Galija (rimska provinca)|Galija]], [[Britanija (rimska provinca)|Britanija]] in [[Hispanija (rimska provinca)|Hispanija]]. Nastal je v času [[Kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ko so [[Sasanidi]] leta 260 ujeli cesarja [[Valerijan I.|Valerijana]], njegov sin [[Galien]] pa se je soočil z upori v Panoniji in Podonavju ter vdori barbarov. Po sporu o plenu po zmagi nad [[Germani]] med cesarjevim sinom [[Salonin]]om in vojskovodjo Silvanom ter provincialnim namestnikom v [[Zgornja Germanija (rimska provinca)|Zgornji Germaniji]] Postumom je slednji zavzel [[Köln|Colonio Agrippensium]], usmrtil Salonina ter se razglasil za cesarja. Kmalu so njegovo oblast priznali tudi v Galiji, Britaniji in Španiji. |
Galski imperij so sestavljale rimske province [[Galija (rimska provinca)|Galija]], [[Britanija (rimska provinca)|Britanija]] in [[Hispanija (rimska provinca)|Hispanija]]. Nastal je v času [[Kriza tretjega stoletja|krize tretjega stoletja]], ko so [[Sasanidi]] leta 260 ujeli cesarja [[Valerijan I.|Valerijana]], njegov sin [[Galien]] pa se je soočil z upori v Panoniji in Podonavju ter vdori barbarov. Po sporu o plenu po zmagi nad [[Germani]] med cesarjevim sinom [[Salonin]]om in vojskovodjo Silvanom ter provincialnim namestnikom v [[Zgornja Germanija (rimska provinca)|Zgornji Germaniji]] Postumom je slednji zavzel [[Köln|Colonio Agrippensium]], usmrtil Salonina ter se razglasil za cesarja. Kmalu so njegovo oblast priznali tudi v Galiji, Britaniji in Španiji. |
||
Redakcija: 12:37, 7. julij 2009
Galski imperij Imperium Galliarum
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 260–274 | |||||||||
 Galski imperij v času vladanja Tetrika (zeleno) | |||||||||
| Glavno mesto | Colonia Agrippensium in Augusta Treverorum | ||||||||
| Skupni jeziki | latinščina | ||||||||
| Religija | poganstvo | ||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||
| cesar | |||||||||
• 260-269 | Postum | ||||||||
• 269-271 | Viktorin | ||||||||
• 271-274 | Tetrik I. | ||||||||
| Zgodovinska doba | pozna antika | ||||||||
• ustanovitev | 260 | ||||||||
• ukinitev | 274 | ||||||||
| + | |||||||||
| |||||||||
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo latinsko Imperium Galliarum) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med leti 260 in 274.
Galski imperij so sestavljale rimske province Galija, Britanija in Hispanija. Nastal je v času krize tretjega stoletja, ko so Sasanidi leta 260 ujeli cesarja Valerijana, njegov sin Galien pa se je soočil z upori v Panoniji in Podonavju ter vdori barbarov. Po sporu o plenu po zmagi nad Germani med cesarjevim sinom Saloninom in vojskovodjo Silvanom ter provincialnim namestnikom v Zgornji Germaniji Postumom je slednji zavzel Colonio Agrippensium, usmrtil Salonina ter se razglasil za cesarja. Kmalu so njegovo oblast priznali tudi v Galiji, Britaniji in Španiji.
Z uspešno obrambo meje pred barbari, podporo vojske in prebivalstva se je Postum utrdil, toda po sicer uspešnem spopadu z upornim vojaškim poveljnikom v Zgorni Germaniji, Lelijanom, so ga vojaki usmrtili. Njegova naslednika, Viktorin in Tetrik sta bila precej manj uspešna v obrambi meje na Renu. Imperij je prenehal obstajati, ko se je zadnji vladar Tetrik po vdoru rimske vojske v Galijo med bitko na Katalaunskih poljanah predal cesarju Avrelijanu.
Literatura
- Rajko Bratož, Rimska zgodovina : Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana, 2007.
- John F. Drinkwater, The Gallic Empire : Separatism and Continuity in the North-Western Provinces of the Roman Empire A.D. 260–274. Stuttgart, 1987.
- I. König, Die gallischen Usurpatoren von Postumus bis Tetricus. München, 1981.