Mohsova trdotna lestvica: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: bs:Mohsova skala tvrdoće |
m robot Dodajanje: ka:მოოსის სკალა Spreminjanje: no:Mohs' skala |
||
Vrstica 152: | Vrstica 152: | ||
[[ja:モース硬度]] |
[[ja:モース硬度]] |
||
[[jv:Skala Mohs]] |
[[jv:Skala Mohs]] |
||
[[ka:მოოსის სკალა]] |
|||
[[ko:모스 굳기계]] |
[[ko:모스 굳기계]] |
||
[[lt:Moso skalė]] |
[[lt:Moso skalė]] |
||
Vrstica 159: | Vrstica 160: | ||
[[nl:Hardheidsschaal van Mohs]] |
[[nl:Hardheidsschaal van Mohs]] |
||
[[nn:Mohs hardleiksskala]] |
[[nn:Mohs hardleiksskala]] |
||
[[no:Mohs skala]] |
[[no:Mohs' skala]] |
||
[[pl:Twardość w skali Mohsa]] |
[[pl:Twardość w skali Mohsa]] |
||
[[pt:Escala de Mohs]] |
[[pt:Escala de Mohs]] |
Redakcija: 23:50, 23. december 2008
Mohsovo trdòtno léstvico [mósovo ~ ~] je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi. Sestavil jo je s pomočjo vrste razpoložljivih mineralov, od katerih vsak poznejši razi prejšnjega. Lestvica ni niti linearna niti logaritmična, njene vrednosti pa so brezrazsežna števila. Na primer korund je dvakrat bolj trd kot topaz, diamant pa je skoraj štirikrat bolj trd kot korund.
Absolutna trdota mineralov se meri s sklerometrom. Ena od enot za trdoto v spodnji tabeli je trdota po Vickersu (HV). V preskusu trdote HV v površino preizkušane snovi vtisnemo diamantno konico v obliki piramide (s kotom 136°) s poljubno pritisno silo, ki zavzema vnaprej določene vrednosti (10, 25, 30, 50, 100, 200, 300, 500 in 1000 N). HV se izračunava iz pritisne sile in ploščine vtisnjenega plašča piramide.
Trdota | Mineral | Kemijska formula | Absolutna trdota* | Realna trdota | Učinek* |
---|---|---|---|---|---|
1 | lojevec | Mg3Si4O10(OH)2 | 1 | 0,03 | noht ga zareže |
2 | sadra | CaSO4·2H2O | 3 | 1,24 | noht ga razi |
3 | kalcit | CaCO3 | 9 | 4,50 | bakreni kovanec ga razi |
4 | fluorit | CaF2 | 21 | 5,00 | žepni nož ga lahko razi |
5 | apatit | Ca5(PO4)3(OH-,Cl-,F-) | 48 | 6,50 | žepni nož ga še razi |
6 | ortoklaz | KAlSi3O8 | 72 | 37 | jeklena konica ga razi |
7 | kremen | SiO2 | 100 | 120 | razi steklo |
8 | topaz | Al2SiO4(OH-,F-)2 | 200 | 175 | reže steklo |
9 | korund | Al2O3 | 400 | 1000 | reže steklo |
10 | diamant | C | 1600 | 140.000 | reže steklo |
- Absolutna trdota nam pove, kolikokrat je mineral bolj trd od drugega (Diamant je 4 krat bolj trd od korunda in 1600 krat bolj trd od lojevca).
- Učinki v tabeli so predstavljeni za pomoč pri določanju trdote s preprostejšimi predmeti v primeru, da nimamo pri roki vseh mineralov lestvice.
Z mnemotehnično metodo si študentje geologije za učenje tabele na pamet pomagajo s stavkom: »The Girls Can Flirt And Other Queer Things Can Do« (»Deklice lahko flirtajo in druge nenavadne stvari lahko počno«), kjer začetne črke besed označujejo začetne črke angleških imen [1] mineralov. V slovenščini pa bi skovali nekaj takega »le sanjaj kakor fakinka ampak odslej kuhaj tu kar doma«.
Tabelo so dopolnili z dodatnimi snovmi med nivoji.
Trdota | Mineral |
---|---|
1 | tekočina |
2 | sadra |
3 | kalcit |
4 | fluorit |
5 | apatit |
6 | ortoklaz |
7 | čisto kremenovo steklo |
8 | kremen |
9 | topaz |
10 | granat |
11 | staljen cirkonijev oksid |
12 | staljen aluminijev oksid |
13 | karborund |
14 | borov karbid |
15 | diamant |