Korenika: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
[[Gomolj]] je zadebeljeni del stebla, ki rastlini služi kot [[shranjevalni organ]]. Odebelijo lahko nadzemni del, [[hipoktil]], podzemni del ali podzemni [[stolon]] (pritlika). Navadno vsebuje veliko [[škrob]]a. Zgled gomolja je npr. pri [[krompir]]ju, [[koleraba|kolerabi]], [[redkvica|redkvici]], [[pegasti kačnik|pegastem kačniku]]. |
[[Gomolj]] je zadebeljeni del stebla, ki rastlini služi kot [[shranjevalni organ]]. Odebelijo lahko nadzemni del, [[hipoktil]], podzemni del ali podzemni [[stolon]] (pritlika). Navadno vsebuje veliko [[škrob]]a. Zgled gomolja je npr. pri [[krompir]]ju, [[koleraba|kolerabi]], [[redkvica|redkvici]], [[pegasti kačnik|pegastem kačniku]]. |
||
Trobentica (Primula vulgaris) |
|||
Posted by wrienn under Zdravilne rastline |
|||
Trobentica, ena izmed znanilk pomladi, je trajnica in raste po travnikih, grmovjih ter v svetlih gozdovih po vsej Sloveniji. Pri trobentici so uporabni cvetni lističi in korenine. Od januarja do maja nabiramo rumene cvetne liste brez zelenih čaš, dvo do triletne korenine pa izkopljemo jeseni ali preden rastlina cveti. Korenine temeljito očistimo s krtačko v hladni vodi in jih v njej ne namakamo. Nabrane dele rastlin posušimo v senci. |
|||
Rastlina vsebuje glikozide, saponine, eterično olje in flavonide ter deluje kot pomirjevalo, spazmolitik in ekspektorant. Nadomešča porabljeni C vitamin v organizmu. Čaj uporabimo pri prehladu, kašlju, gripi, bronhitisu, pljučnici. V kombinaciji z brezovimi listi, koprivnimi listi, koprivnimi cvetovi, listi vijolice ter regratovimi koreninami se uporablja za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa, ki so se čez zimo nabrale v telesu. Pomirja živčno napetost in pomaga pri glavobolu ter nespečnosti. Deluje tudi kot antihelmintik. |
|||
Slovarček |
|||
Antihelmintiki uničijo ali preženejo zajedavce prebavnega trakta |
|||
Spazmolitiki sproščajo ali preprečujejo krče |
|||
Redakcija: 15:27, 27. februar 2008
Koreníka ali rizóm jenavadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine. Nekatere rastline, npr. trobentica ali trpotec, pa imajo pokončne korenike. Rizome imajo npr. še jajčevci, šmarnica, kana, salomonov pečat in simpodialne orhideje. Z besedo rizom označujemo tudi rastoča stebla praprotnic. Beseda rizom izvira iz grškega ῥίζωμα (rizoma), kar pomeni splet korenin, izpeljano iz ῥίζα (riza), korenina.
Od korenine se korenike razlikujejo po tem, da imajo majhne luskaste lističe ali listne brazgotine in zalistne brste, ki jih korenine nimajo. V koreniki se kopičijo založne snovi.
S koreniko se rastlina vegetativno razmnožuje. Iz zalistnih brstov spomladi požene poganjek, ki jeseni propade, naslednjo pomlad pa se nadzemni del iz zalistnega brsta spet obnovi. Tako korenike trajnicam omogočajo preživetje neugodnih razmer, ko nadzemni deli rastline propadejo. Dokler so korenike povezane, je cel splet in njihovi nadzemeljski deli en osebek; če se povezave pretrgajo, pa nastanejo kloni prvotne rastline.
Veliko rastlin, npr. jagode, se vegetativno razmnožuje z nadzemskimi poganjki, živicami. Pri glivah je funkcionalno podobna tvorba micelij, ki pa je glavni del glive, v katerem se opravijo vsi življenski procesi, razen spolnega razmnoževanja.
Gomolj je zadebeljeni del stebla, ki rastlini služi kot shranjevalni organ. Odebelijo lahko nadzemni del, hipoktil, podzemni del ali podzemni stolon (pritlika). Navadno vsebuje veliko škroba. Zgled gomolja je npr. pri krompirju, kolerabi, redkvici, pegastem kačniku.