Atiški koledar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: it:Calendario attico |
m restub |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
Za stalno razmerje [[letni čas|letnih časov]] so uporabljali [[interkalacija|interkalacijski mesec]]. Te mesece, imenovane »drugi Pozeideon«, so sprva vključevali naključno, kasneje pa bolj sistematično v letih [[Metonov cikel|Metonovega cikla]] 3, 5, 8, 11, 13, 16, 19. Datume so šteli z olimpiadami, ki so trajale štiri leta. |
Za stalno razmerje [[letni čas|letnih časov]] so uporabljali [[interkalacija|interkalacijski mesec]]. Te mesece, imenovane »drugi Pozeideon«, so sprva vključevali naključno, kasneje pa bolj sistematično v letih [[Metonov cikel|Metonovega cikla]] 3, 5, 8, 11, 13, 16, 19. Datume so šteli z olimpiadami, ki so trajale štiri leta. |
||
{{ |
{{time-stub}} |
||
[[Kategorija:Koledarji]] |
[[Kategorija:Koledarji]] |
||
Redakcija: 11:08, 2. november 2007
Atiški oziroma starogrški koledar temelji na dobi olimpijad, ki je v uporabi od prvih olimpijskih iger v peloponeškem mestu Olimpija 1. julija 776 pr. n. št. (Glej olimpijska doba).
Atiški koledar je lunisolarni koledar in združuje elemente Sončevega in Luninega koledarja. Vsako leto se je začelo okoli pomladnega enakonočja in je bilo razdeljeno na 12 mesecev, ki so se vsi začeli ob mlaju. Imena mesecev so bila:
- Boedromion
- Pjanepsion
- Maimakterion
- Pozeideon
- Gamelion
- Antesterion
- Elafebolion
- Mounikion
- Targelion
- Skiroforion
- Hekatombaion
- Metageitnion
Za stalno razmerje letnih časov so uporabljali interkalacijski mesec. Te mesece, imenovane »drugi Pozeideon«, so sprva vključevali naključno, kasneje pa bolj sistematično v letih Metonovega cikla 3, 5, 8, 11, 13, 16, 19. Datume so šteli z olimpiadami, ki so trajale štiri leta.
