Urejanje strani Stendhal

{{Infopolje Pisec
| name        = Marie-Henrie Beyle
| image       = <!-- WD -->
| imagesize   = 200px
| caption     = 
| pseudonym   = '''Stendhal'''
| birth_date  = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date  = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
| occupation  = <!-- WD -->
| nationality = 
| period      = 
| genre       = 
| subject     = 
| movement    = realizem, romantika
| debut_works = 
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| signature   = 
| website     = 
| footnotes   = 
}}

'''Marie-Henri Beyle''', s psevdonimom '''Stendhal''', [[Francozi|francoski]] [[pisatelj]] in [[diplomat]], * [[23. januar]] [[1783]], [[Grenoble]] ([[Daufineja]]), † [[23. marec]] [[1842]], [[Pariz]].

Marie-Henri Beyle je sprva delal kot uradnik v vojaški upravi, zlasti med rusko kampanjo v letu 1812. Pozneje je postal diplomat, postavljen za konzula v Trstu, nato v Civitavecchii.

Beyle, sam ljubitelj umetnosti, je s strastjo spoznaval Italijo, ki jo je odkril na pohodu z Napoleonovo vojsko in kasnejšim popotovanjem po njenem ozemlju. Začel je pisati eseje ''Histoire de la peinture en Italie'' (Zgodovina slikarstva v Italiji, 1817), ''Rome Naples et Florence'' (Rim, Neapelj in Firence, 1817), ''Racine et Shakespeare'' (Racine in Shakespeare, 1823), ''Vie de Rossini'' (Življenje Rossinija, 1823). Napisal je psihološki esej ''De l’amour'' (Od ljubezni, 1822), katerega je posvetil svoji nesrečni ljubezni do Matilde Dembowski Viscontini, kasneje se je posvetil pisanju romanov.

Z romani ''Le Rouge et le Noir'' ([[Rdeče in črno]], 1830), ''La Chartreuse de Parme'' ([[Parmska kartuzija]], 1839) in nedokončanim  ''Lucien Leuwen'' je postal skupaj z [[Honoré de Balzac|Balzacom]], [[Victor Hugo|Hugojem]], [[Gustave Flaubert|Flaubertom]] in [[Emile Zola|Zolajem]] eden vodečih predstavnikov francoskega romana 19. stoletja. S svojo temeljito psihološko analizo karakterjev v romanih velja za enega najzgodnejših predstavnikov književnega [[realizem|realizma]].

Beyle je za svoje romane uporabljal psevdonim Stendhal, katerega naj bi si po splošnem mnenju učenjakov sposodil od nemškega mesta [[Stendal]], v čast rojstnemu kraju umetnostnega zgodovinarja in arheologa [[Johann Joachim Winckelmann|Winckelmanna]] (1717-1768).

== Dela ==
=== Romani ===
* ''Armance'' (1827)
* ''Le Rouge et le Noir'' ([[Rdeče in črno]], 1830)
* ''Lucien Leuwen'' (1835, nedokončana, izdana 1894)
* ''La Chartreuse de Parme'' (Parmska kartuzija, 1839)
* ''Lamiel'' (1839–1842, nedokončana, izdana 1889)

=== Novele ===
* ''Le Rose et le Vert'' (1837, nedokončana, izdana 1928)
* ''Mina de Vanghel'' (1830, kasneje izdana v La Revue des Deux Mondes)
* ''Vanina Vanini'' (1829)
* ''Chroniques italiennes'', (Italijanske kronike, 1837–1839)
** ''Vittoria Accoramboni''
** ''Les Cenci'' (1837)
** ''La Duchesse de Palliano''
** ''L'Abbesse de Castro'' (1832)

=== Eseji ===
* ''Racine et Shakespeare'' (Racine in Shakespeare, 1825)

=== Biografije ===
* ''Vie de Napoléon'' (Življenje Napoleona, 1817-1818, izdana 1929)
* ''Vie de Rossini'' (Življenje Rossinija, 1824)

=== Avtobiografije ===
* ''Vie de Henry Brulard'' (Življenje Henrija Brularda, 1835-1836, izdana 1890)
* ''Souvenirs d'Égotisme'' (Egotistični spomini, izdana 1892)
* ''Journal'' (1801-1817)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Stendhal}}

{{normativna kontrola}}
{{literat-stub}}
{{DEFAULTSORT:Stendhal}}
[[Kategorija:Francoski pisatelji]]
[[Kategorija:Francoski realisti]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]]