Portobelo, Colón

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Portobelo
Corregimiento in mesto
Portobelo ruševine in zaliv
Portobelo ruševine in zaliv
Portobelo se nahaja v Panama
Portobelo
Portobelo
Koordinati: 09°33′16″N 79°39′18″W / 9.55444°N 79.65500°W / 9.55444; -79.65500Koordinati: 09°33′16″N 79°39′18″W / 9.55444°N 79.65500°W / 9.55444; -79.65500
Država Panama
ProvincaColón
OkrožjePortobelo
Ustanovitev1597
UstanoviteljFrancisco Velarde y Mercado
Površina
 • Kopno244,7 km2
Prebivalstvo
 (2010)[1]
 • Skupno4.559
 • Gostota18,6 preb./km2
 Gostota prebivalstva, izračunana glede na površino
Časovni pasUTC−5 (EST)

Portobelo (sodobno špansko Puerto Bello, dob. 'lepo pristanišče', portugalsko Porto Belo) je zgodovinsko pristanišče in corregimiento v okrožju Portobelo, provinca Colón, Panama, Srednja Amerika. Je na severnem delu Panamske ožine in je 32 km severovzhodno od sodobnega pristanišča Colón, ki je zdaj na atlantskem vhodu v Panamski prekop. Od leta 2010 ima 4559 prebivalcev in deluje kot sedež okrožja Portobelo.

Ustanovljen leta 1597 zaradi svojega globokega naravnega pristanišča, se je pridružil Veracruzu (2066 km severozahodno) kot pristanišči, ki jih je Španski imperij uporabljal za pošiljanje zakladov iz rudnikov v Peruju (čez Panamo na pacifiški strani ožine in po kopnem v Portobelo) nazaj v Španijo. Mesto so večkrat zavzeli britanski zasebniki in pirati, kar je doseglo vrhunec z uspešnim obleganjem kraljeve mornarice leta 1739 med vojno za Jenkin's Ear.

Njegovo gospodarstvo je dobilo velik zagon v poznem 19. stoletju med gradnjo Panamskega prekopa. Leta 1980 je UNESCO ruševine španskih kolonialnih utrdb skupaj z bližnjo utrdbo San Lorenzo uvrstil na seznam svetovne dediščine z imenom Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo (Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo).[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Napad Henryja Morgana na grad San Jerónimo, Porto Bello, 1669

Portobelo je leta 1597 ustanovil španski raziskovalec Francisco Velarde y Mercado[3] in je hitro nadomestil Nombre de Dios kot karibsko pristanišče za perujsko srebro. Legenda pravi, da je Krištof Kolumb leta 1502 prvotno pristanišče poimenoval Puerto Bello, kar pomeni 'lepo pristanišče.[4] Potem ko je leta 1596 Francis Drake umrl zaradi griže na morju, so ga pokopali na morju v svinčeni krsti blizu zaliva Portobelo, v spomin je sedanji otok Drake (Drake Island) ob ustju pristanišča. Med 16. in 18. stoletjem je bilo pomembno pristanišče za izvoz srebra v Novi Granadi na Španskem Mainu in eno od dveh atlantskih pristanišč na poti španskih zakladnih flot. Španci so zgradili obrambne utrdbe.

Leta 1601 je angleški zasebnik William Parker prevzel Portobello od Špancev. Valižan Henry Morgan je ponovil podvig leta 1668, ko je vodil floto zasebnikov in 450 mož ter premagal njene močne utrdbe. Njegove sile so ga plenile 14 dni, preden so se umaknile. Ponovno ga je leta 1680 zajel pirat John Coxon.[5]

Zemljevid iz leta 1771, ki prikazuje položaj otoka Bastimentos med Porto Bello in nekdanjim pristaniščem Nombre de Dios

Leta 1726 so Britanci pri blokadi Porto Bella pod vodstvom admirala Francisa Hosierja doživeli katastrofo, s katero so poskušali preprečiti vrnitev španske zakladne flote v Španijo, ko so se zaradi dolgotrajnega čakanja in nedejavnosti (kot je ukazala britanska vlada) privezali pri Bastimentosu 11 km severovzhodno (ne zamenjujte ga z drugim otokom Bastimentos 270 milj zahodno), je velik del mornarjev umrl zaradi tropskih bolezni. Nesreča je bila upravičena 13 let pozneje, ko je med vojno za Jenkinsovo uho pristanišče 21. novembra 1739 napadla in zavzela britanska flota šestih ladij, ki ji je poveljeval admiral Edward Vernon. Zmaga je povzročila izbruh ljudskega odobravanja po vsem Britanskem imperiju. Za Vernona je bilo odlikovanih več medalj kot za katero koli drugo britansko osebnost iz 18. stoletja in po Britanskem otočju so kraji in ulice v čast zmage dobili ime Portobello, predvsem Portobello Road v Londonu, okrožje Portobello leta Edinburgh in vojašnica Portobello v Dublinu.[6]

Vendar so Španci kmalu povrnili Portobelo, ko so leta 1741 premagali admirala Vernona v bitki pri Cartageni de Indias in ga prisilili, da se je vrnil v Anglijo z zdesetkano floto, pri čemer je utrpel več kot 18.000 žrtev, večinoma zaradi bolezni.[7] Britanska prizadevanja, da bi se uveljavili v Španski Maini in prekinili trgovino z galeoni, so bila nazadnje neuspešna. Po vojni Jenkinsovega ušesa so Španci namesto velikih flot, ki so pristajale v nekaj pristaniščih, prešli na majhne flote, ki so trgovale v najrazličnejših pristaniščih, s čimer so razvili prilagodljivost, zaradi katere so bili manj izpostavljeni napadom. Tudi ladje so začele potovati okoli rta Horn, da bi neposredno trgovale v pristaniščih na zahodni obali.

Danes[uredi | uredi kodo]

Pogled na utrdbo, stavbo Aduana in cerkev

Prebivalstvo Portobela je bilo leta 1990 3058, leta 2000 pa 3867. Julija 2012 je Unescov odbor za svetovno dediščino uvrstil Portobelo in bližnjo utrdbo San Lorenzo na seznam ogrožene svetovne dediščine, vpisane kot Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo, pri čemer je navedel okoljske dejavnike, pomanjkanje vzdrževanja in nenadzorovano urbano razvoj.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 "Cuadro 11 (Superficie, población y densidad de población en la República...)" [Table 11 (Area, population, and population density in the Republic...)] (.xls). In »Resultados Finales Básicos« [Basic Final Results] (v španščini). National Institute of Statistics and Census of Panama. Pridobljeno 26. maja 2015.
  2. ↑ Unesco [1]
  3. ↑ Shirley Fish (17. maj 2011). The Manila-Acapulco Galleons: The Treasure Ships of the Pacific with an Annotated List of the Transpacific Galleons 1565-1815. AuthorHouse. str. 45–. ISBN 978-1-4567-7542-1. Pridobljeno 18. julija 2011.
  4. ↑ Patricia Katzman (10. februar 2006). Panama. Hunter Publishing, Inc. str. 136–. ISBN 978-1-58843-529-3. Pridobljeno 18. julija 2011.
  5. ↑ Rogoziński, Jan (1997). The Wordsworth dictionary of pirates. Ware: Wordsworth Reference. str. 266. ISBN 1-85326-384-2.
  6. ↑ Brendan Simms (8. december 2008). Three Victories and a Defeat: The Rise and Fall of the First British Empire, 1714-1783. Basic Books. str. 276. ISBN 978-0-465-01332-6. Pridobljeno 18. julija 2011.
  7. ↑ Duncan, Francis. History of the Royal Regiment of Artillery, London, 1879, Vol.1, p.123, Quote:"...so reduced was this force in two years by disaster and disease, that not a tenth part returned to England...'thus ended in shame, disappointment, and loss, the most important, most expensive, and best concerted expedition that Great Britain was ever engaged in'...".
  8. ↑ Panamanian Fortifications Added to UNESCO List of World Heritage in Danger Arhivirano 2015-04-08 na Wayback Machine., Global Heritage Fund blog article

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Rodger, N. A. M. The Command of the Ocean: A Naval History of Britain, 1649-1815.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Portobelo, Colón.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Portobelo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Portobelo,_Colón&oldid=6193007«