Pojdi na vsebino

Polikarp iz Smirne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Polikarp iz Smirne
Portret
Rojstvo69 ali 70[1]
İzmir
Smrt23. februar 155 ali cca. 155[1]
İzmir[1]
Poklicduhovnik, teolog, pisatelj, duhovnik

Polikarp (grško Πολύκαρπος, Polýkarpos; latinsko Polycarpus; 69 – 155) je bil krščanski škof iz 2. stoletja v Smirni . V Polikarpovem mučeništvu je opisana njegova mučeniška smrt: bil je zvezan in sežgan, nato pa zaboden, ko ogenj ni požrl njegovega telesa. [2] Polikarp velja za svetnika in cerkvenega očeta v vzhodnih pravoslavnih, orientalskih pravoslavnih, katoliških, anglikanskih in luteranskih cerkvah. Njegovo ime „polikarp“ v grščini pomeni „veliko sadja“.

Tako Irenej, ki je kot mladenič slišal Polikarpa, in Tertulijan [3] sta zapisala, da je bil Polikarp učenec apostola Janeza . [4] Hieronim je zapisal, da je bil Polikarp Janezov učenec in da ga je Janez posvetil za škofa v Smirni.

Polikarp je eden izmed apostolskih očetov.

Sestal se je tudi s papežem v Rimu, kjer sta se dogovarjala glede datuma praznovanja velike noči. Do dogovora sicer ni prišlo, kljub temu pa sta se razšla v prijateljskih odnosih.

Edino preživeto delo je Polikarpovo pismo Filipljanom.

Prosili so ga, naj jim pošlje pisma Ignacija Antiohijskega, ob tem pa je še sam napisal pismo, ki jim ga je priložil.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  2. Henry Wace, Dictionary of Christian Biography and Literature to the End of the Sixth Century A.D., with an Account of the Principal Sects and Heresies, s.v. "Polycarpus, bishop of Smyrna".
  3. Tertullian, De praescriptione hereticorum 32.2
  4. Irenaeus, Adversus Haereses III.3, Polycarp does not quote from the Gospel of John in his surviving epistle, which may be an indication that whichever John he knew was not the author of that gospel, or that the gospel was not finished during Polycarp's discipleship with John. Weidmann suggests (Weidmann 1999:132) that the "Harris fragments" may reflect early traditions: "the raw material for a narrative about John and Polycarp may have been in place before Irenaeus; the codification of the significance of a direct line of succession from the apostle John through Polycarp may arguably be linked directly to Irenaeus".