Polanski potok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Polanski potok
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirna Slivniškem Pohorju
46°29′18.47″N 15°34′29.29″E / 46.4884639°N 15.5748028°E / 46.4884639; 15.5748028
 ⁃ nadm. višina780 m
Izlivv dovodni kanal HE Zlatoličje
Dolžina10 km
Geopediavodotok Polanski potok

Polánski pôtok je potok na vzhodnem Pohorju. Nastane iz majhnih izvirov v več gozdnatih grapah na pobočju Pohorja in teče večinoma proti jugovzhodu, sprva po ozki gozdnati dolini. Pri Polani se strmec potoku zmanjša, od tu naprej teče po razmeroma ozki naplavni ravnici skozi naselje Čreta, v Slivnici pri Mariboru pa vstopi v ravnino Dravskega polja, kamor je nasul položen vršaj. Od tu naprej je potok speljan v umetno strugo, ki se nadaljuje pod avtocestnim razcepom Slivnica, mimo hočkih gramoznic in naprej po ravnini vse do dovodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje. V tem delu se v umetno strugo od severa stekajo še vode Spodnjega in Novega Hočkega potoka. Zgornji del porečja je v metamorfnih kamninah, predvsem v gnajsu.[1][2]

V preteklosti je bilo dolinsko dno ob zgornjem toku v gozdu in neposeljeno, v srednjem toku so bile posamične domačije ter nekaj manjših žag in mlinov, pri slivniškem gradu je bilo ob njem več ribnikov, ki jih danes ni več. Pod Slivnico je potok tekel po dvignjeni strugi (izgon) čez močvirno ravnino (čret), nato pa se je porazgubil v prodnih tleh v močvirnem gozdu južno od današnje Rogoze. Ribniki so bili tudi na manjšem levem pritoku severno od današnjega toka v smeri proti Spodnjim Hočam.[3]

Z izgradnjo štajerske avtoceste so deloma spremenili potek vodotoka in vanj speljali tudi vodo iz obeh rokavov Hočkega potoka; vanj se steka tudi del prečiščene padavinske vode z avtoceste.[4][5] Ob izgradnji tovarne Magna pri Slivnici bodo morali prestaviti ok. 500 m struge potoka, vendar naj bi namesto sedanjega umetnega kanala zgradili ekološko ustreznejšo, sonaravno urejeno strugo.[6]

Dolina ob zgornjem in srednjem toku je vključena v območje Natura 2000 (Pohorje). Mokrotni svet z ribniki severno od Slivnice je evidentiran kot naravna vrednota državnega pomena.[7] V povirnih grapah potoka na Pohorju je evidentiranih pet prikritih vojnih grobišč iz časa po koncu druge svetovne vojne.[8]

Z arheološkimi raziskavami pred gradnjo štajerske avtoceste v letih 1996–1999 so na njeni trasi v bližini potoka odkrili ostanke prazgodovinske naselbine (Slivnica 1), ki je eno pomembnejših najdišč iz zgodnje bronaste dobe v Sloveniji, našli pa so tudi sledove starejše (eneolitik) in poznejše poselitve (mlajša železna doba, rimsko in staroslovansko obdobje).[9]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Osnovna geološka karta 1:100.000, list L 33-56 in L 33-44 (Maribor in Leibnitz). Beograd: Zvezni geološki zavod. 1988. COBISS 4525101. 
  2. Mioč, Pero; Žnidarčič, Miro (1989). Osnovna geološka karta 1:100.000, tolmač za lista Maribor in Leibnitz. Beograd: Zvezni geološki zavod. str. 17. COBISS 33765677. 
  3. "Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)". Pridobljeno dne 22. januarja 2018. 
  4. "Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica–Pesnica" (PDF). Uradni list RS, 41 (29. 5. 1998). 1998. str. 2981. Pridobljeno dne 23. januarja 2018. 
  5. Kaligarič, Simona (1995). "Vpliv obvoznice Maribor na vodno okolje" (PDF). Mišičev vodarski dan 1995, zbornik referatov (Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor): 45–46. Pridobljeno dne 23. januarja 2018. 
  6. "Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve št. 2 občinskega prostorskega načrta občine Hoče-Slivnica" (PDF). Lex-localis. str. 60. Pridobljeno dne 23. januarja 2018. 
  7. "Slivniški ribniki". Občina Hoče-Slivnica. Pridobljeno dne 29. januarja 2018. 
  8. "Geopedia". Pridobljeno dne 29. januarja 2018. 
  9. Strmčnik Gulič, Mira (2001). "Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja" (PDF). Arheološki vestnik (Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) 52: 117–121. COBISS 18934829. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]