Pogovor:Vegetarijanstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

To je stran za pogovor o izboljšanju članka Vegetarijanstvo.
Stran ni namenjena splošnim debatam o temi članka.

Pravila za članke
Bivši PIČ Članek je bivši predlog za izbrani članek. Zakaj predlog ni uspel, si lahko pogledate na njegovi podstrani.

To-do[uredi kodo]

  • razdelitev poglavja za na manjše enote, ki bodo omenjale "obe plati" vegetarijanstva, podobno kot na en,
  • nadomestitve izdelkov živ. porekla
  • dodajanje tabel in virov

Pristranskost[uredi kodo]

Menim, da takšna propaganda vegetarijanstva, kot je v tem poglavju, ne sodi v enciklopedijo.

1. Človek ni rastlinojedo bitje po zgradbi telesa. Če bi bil, bi za začetek imel v telesu simbiontske bakterije, ki razgrajujejo celulozo, in druge prilagoditve. Človek je vsejedo bitje, tako po evolucijskem izvoru, kot po zgradbi telesa. Glej tudi poglavje o fiziologiji v angleškem članku.

2. V članku sicer direktno ni napisano, implicira pa, da bi ob opustitvi mesne prehrane na Zahodu rešili problem svetovne lakote. To ni res. ("Teoretično bi lahko s takšno količino žita nahranili veliko več prebivalstva, kot pa če ga uporabimo za vzrejo živine")

3. Članek ne omenja enega glavnih (če ne glavnega) razloga za vegetarijanstvo v Zahodni družbi - popularnost in težnja po pripadnosti, zaradi katerega je tudi toliko težav pri vegetarijancih (ker seveda ne razmišljajo, kaj dejansko počnejo in kaj vse zahteva od njih odklanjanje mesa).

Ne me razumet narobe, nimam nič proti vegetarijanstvu. Strinjam se, da količina mesa, ki ga zaužije povprečen Zahodnjak, ni zdrava. Imam pa veliko proti agresivni propagandi, ki se izvaja zadnje čase, se na podlagi občutka večvrednosti izmišljajo dejstva in "raziskave" ter se ima vsejedce (pazi: ne mesojedce) malone za morilce. Nenazadnje, viri, kot so City Magazin in spletna stran POP TV (iz slednje je poglavje skoraj dobesedno prepisano, možen celo copyvio), so daleč od kredibilnosti pri takšnih zadevah.

Vir City Magazine je bil uporabljen le za izvor besede (navedek: Beseda izhaja iz latinske besede vegus (čil, zdrav). Izraz so se domislili ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev sredi 19. stoletja[1].), iz POP TV-ja pa ni nič prekopirano. Članek, ki sem ga spisal je star že nekaj let (v obliki skeniranih zloženk in mojih zapiskov je 'ležal ' na računalniku), torej prepisovanje ni možno (razen Wikipedija in moja spletna stran → Pop Tv, katerega članka sploh nisem navedel, keg ga ne poznam). Viri kot je svet je lep pa so uporabljeni samo kot potrditev mojih besed, ki so bile, poudarjam, že prej napisane. lp, --Miha 21:44, 11 maj 2007 (CEST)

1.Človek ni rastlinojedo bitje, ampak sadjejedo. Sadje, zelenjava in oreščki. Glede na grozljivo dolžino črevesja ni nikakor mesojedec - tudi zato, ker ima resasto črevesje. Mesojedci imajo kratko črevesje z gladkimi stenami.

2.Tiger ima že v gobcu (v slini) encim za razgradnjo sečne kisline. Človek nikoli ni imel ubijalskih krempljev niti gobca, da bi z njim trgal žive živali in goltal njihovo meso. Seveda je "vsejed" - da je lahko kar naprej bolan in polni čakalnice zdravnikov. Zdravniki in farmacija ne živijo od zdravih, pač pa od bolnih. Če bi bili vsi zdravi, bi nihče ne vozil BMWja, AUDIja in ne bi šolal svojih otrok na prestižnih tujih fakultetah.

3.Človek se ima opravico odločiti, kaj bo jedel. Vsak sam. Največji misleci in filozofi v zgodovini so bili vegetarijanci. Seveda so tisti vegetarijanci, ki jedo mleko, mlečne izdelke, kruh in izdelke iz moke... slabega videza in kar naprej bolni. Meso je manj škodljivo. Poglej [1] in poglej mojo pesem o kruhu. Homogenizirano, pasterizirano, sterilizirano (=termično obdelano mleko) ima za človeško telo neuporaben kalcij. Tudi izločiti ga ne more.

4.Medicina se bo sčasoma skrčila zgolj na kirurgijo. Ostale "bolezni" bodo nehale "obstajati" (itak gre za eno samo : zakisanost telesa s kuhano in pečeno hrano). Verjetno vsak tepec ve, da se rakaste celice hranijo ravno z mesom. Odvisno od tega, kdaj se bo večina ljudi toliko osvestila, da bo začela jesti svojo Naravno hrano.

5.Pristranskost je tudi to, da nekdo vsiljuje ubijalski način prehranjevanja - jaz sem vegetarijanec že osem let. Tudi zato, ker ne maram ubijanja živali. Sem pa kljub temu agresiven in prav nič uvel. Imam dva volka (huskyja) in tadva žreta meso. az nisem volk, sem človek.(Alexbass 11:25, 10 maj 2007 (CEST))

ad1: ni res. Vse vrste Hominidov (človeku podobnih opic), ki so se prehranjevale izključno s plodovi, so že izumrle. Tudi na račun visoke energijske vrednosti mesa, s katerim se je človek prehranjeval od pamtiveka, je lahko bil uspešnejši od tekmecev.
ad2: ima pa v želodcu pepsin, ki služi v glavnem za razgrajevanje proteinov živalskega izvora. Še enkrat: ne trdim, da je človek mesojed in res je, tudi plenilskega gobca nima. In napisal sem že, da količina mesa, ki ga poje povprečen Zahodnjak, ni zdrava. Ampak v življenju obstaja še kaj drugega kot skrajnosti.
ad3: seveda ima to pravico. Jaz osebno čutim, da mi kratijo to pravico, ko mi poskušajo vzbudit občutek krivde, kar je navadna hinavščina (glej tudi odgovor na moji uporabniški strani. Je tebi že kdo vsiljeval mesno prehrano odkar si vegetarijanec?
ad4: o tem tvojem pogledu na medicino sem že bral na Eleassarjevi pogovorni strani. Raje ne povem, kaj si mislim o tem. Ampak a boš ti razlagal materi, ki ji otrok umira za tuberkulozo, da se telo samo zdravi? Ali sorodnikom starega človeka da je za njegovo slabotnost kriva mesna prehrana in da naj ga pustijo umret?
ad5: nič ne vsiljujem, samo želim, da je članek napisan objektivno. Če imaš kredibilne vire, ki dokazujejo, da je človek rastlinojedo bitje, kar na dan z njimi.
--Yerpo 12:03, 10 maj 2007 (CEST)

Moj pogled ni moj, ampak je Naraven. Narava ne pozna milosti. Najmočnejše preživi, šibko pocrka. Bolj me moti alkohol, ki je bojda nujen za življenje. Ki bojda ni trda droga. Mene so kot otroka navadili nanj. Ker je to Slovenija in otrok mora piti, če ne, ne bo moški. Verjetno veš, da samo v surovih plodovih tečejo elektro/kemično/magnetni procesi. Če vržeš pomarančo, zeljno glavo, jabolko... karkoli, za pet minut v vrelo vodo, je mrtva. Kot mrtva podgana. Vse se ustavi. Biolog bi moral razumeti, o čem govorim. MEDICINA ne zdravi zaradi altruizma, ampak biznisa - in tu bova nehala!!!!!!!!! Veš, da osteoporoza nastaja zaradi tega, ker kalcij "izginja" iz kosti. Kar tako - ali ga krade ven moka in izdelki iz moke? Tega nikjer ne preberem, ker take stvari ne smejo v javnost! Če bi zdravstvo napadlo prehrambeno industrijo(kruh, mleko, meso), bi se sami pokopali. Zdravstvo gre po liniji najmanjšega odpora in paktira z vsemi - hkrati pa trži koliko ve in zna. Študiral sem Komercialo, vem, kako to poteka. Trženje je osnovni proces vseh družbenih dejavnosti. Kirurgija je Zakon. Porodničarstvo tudi, čeprav je morda Narava naredila prav, ko ne reši za vsako ceno vsakega osebka, ki se rodi. Poznava to, oba. Ne odobravam Hitlerja, ki je ubijal "nevredne" življenja. Lepo, da imamo aparature, ki odkrivajo okvare na plodu že v maternici. Marsikaj mi je kul. Če dobim sepso zaradi granoloma, me lahko reši le medicina. Vem. Vse ni slabo, je pa biznis in nič več kot biznis - pod državnim varstvom zastave, štemplja in ustave. Zaenkrat. Beljakovine so pa tudi v oreščkih in veš, da jih je prav velko. Sicer jih pa človeško telo ne potrebuje toliko, kot je splošno prepričanje. Ali ni človek prišel z drevesa? Moja roka, oziroma dlan, je enaka dlani šimpanza ali orangutana. Prsti, plezalna roka. Lahko zanikaš? Izgubil sem volčje kremplje, tigrov gobec - skozi proces evolucije dobil plezalno roko, dlan? Čudna so pota in ovinki Narave. Zobozdravnika bi skljuvali kot jastrebi, če bi javno izjavil, da moka uničuje zobe. Zobozdravniki HOČEJO unilčene zobe - da se lahko hodijo smučat v Švico, letovat na Karibe, se fijakat z jahto po oceanu... Če bi imeli po enega pacienta na dan, bi imeli samo za položnice, kot povprečen Slovenček. Pa-pa, ne bova več polemizirala - tebi so na faksu izprali možgane. Kot teologija našopa bodoče župnike, da mislijo tako, kot oni hočejo. Pa ne smeš biti jezen, saj živiva v demokraciganiji in imava pravico izraziti mnenje...(Alexbass 12:25, 10 maj 2007 (CEST))

Res je, narava ne pozna milosti. Zato je človek tudi tako uspešen v njej, ker je pogruntal, kako zaobiti te procese. Nisem nikoli rekel, da so medicinci s svojim odnosom v redu (ja, tudi nas biologov ne marajo preveč). Hočem samo rečt, da so nujni, če se gremo da je človeško življenje neprecenljivo. Kar spet ne pomeni, da moramo slepo požirat, kar nam predpišejo. Samo ni treba it v drugo skrajnost zaradi tega.
Mimogrede, tudi ko vržeš jabolko v klorovodikovo kislino, se procesi ustavijo. Kaj si hotel s tem povedat?
--Yerpo 12:42, 10 maj 2007 (CEST)

Povedat? Da človek papca mrtve snovi. Ki so samo pacarija za telo. Veš, da pri segrevanju vitamini propadejo. Encimi še prej. Nekatere snovi se deformirajo - kalcij, npr. Vem, da kalcij iz surovega kravjega mleka telo lahko uporabi, a ne vem, zakaj bi odrasla žival (človeška) sploh pila mleko. Tudi golobi jedo namočen kruh, ker so lačni in nimajo drugega - ni pa to njihova Naravna hrana, zato so vsi bolani in crkavajo. Naš husky bi jedel smetano in čokolado, ki je v Naravi ni - pa mu ne damo, ker je potem bolan. In se mu zafila rit, ali pa driska. Kaj ne razumeš? Oba veva, da telo marsikaj prenese - nekaj let heroina, alkohola, morfija (Reichsmarschall je bil 22 let na morfiju, do Nuernberškega procesa). Na koncu pa gre vse skupaj u kurac. Sorry. Ni pa tres, da je kava tako škodljiva, ker bi bil jaz že zdavnaj mrtev, pa sem se toliko nalival z njo, da je noro. So pa pred kratkim objavili, da kava ščiti jetra pred razpadom - pri hudih pijancih, kot sem bil jaz. Hvala, kava.(89.212.40.246 13:03, 10 maj 2007 (CEST))

Torej, da zaključiva debato : nacizem ni bil nič slabega. Zdaj vem, odkar poznam Tebe, da na tem planetu zmaga močnejši, ki se poslužuje vsega, tudi ubijanja - samo, da preživi. Torej v Hitlerjevi ideologiji ni nič slabega, saj se je odločil, da bo napadel ves svet in da si bo vse podjarmil in pokoril. Močnejše premaga šibkejše. Slabo je edino to, da je bil vegetarijanec in je hotel (dokumentacija) vso Evropo zasejati s koruzo, žitom, krompirjem. In za vselej zaustaviti mesojedstvo. Viš, zato mu pa ni ratalo. Bog tega ne dovoli, ker hoče klanje. Zemlja je kraj trpljenja. Verski voditelji, duhovneži, sekte... so zame navadna gamad.Za vsemi temi se skriva samo želja po oblasti in finančnem profitu. Če so kjerkoli kakršnekoli "duhovne" spletne strani, boš hitro ugotovil, da nekaj prodajajo, da iščejo profit. Tu Ti dam prav. "Duhovne" revije, kot Histeriji ali Eura, so prava mala oglaševalska stran za drage artikle, kot : prdci angelov v steklenici, voda za blagoslov ritnih kanalov, zvok nebesnega svoda, solze iz 2.stoletja...itd. Vem, da je na tisoče bioenergetiokov, kiropraktikov in te mafije, ki samo molzejo denar. Medicina vsaj pozna sestavo telesa, oni še to ne. VSE je bedarija, nikogar ne zagovarjam. Le Naravo in na srečo ona sodi vsem, ki grešijo.(Alexbass 13:17, 10 maj 2007 (CEST))
Daj Yerpo no. Članek morda res ni nevtralen, vendar moram reči, da sem že od rojstna vegetarijanec in mi nič ni. Res, da je človek že od vsega začetka jedel vse, vendar to ni bilo nikoli prav. Nismo enaki zverem, precej drugačni smo, pa čeprav imamo veliko skupnega (čisto biološko gledano). Naj te citiram: Samo v razmislek: po čigavi logiki je krompir manj živo bitje in manj vredno življenja?, krompir je plod, tako kot češnja, pojemo ga le del vendar lahko preživi (vendar se v kmetijstvu žal potrga celotno rastlino). Ali 'ubijemo' jablano kot celoto, ko zaužijemo njegov plod, ne! Ali 'ubijemo' regrat, ko pojemo njegove liste? Naslednje leto spet zraste. Tisto o rešitvi Zahoda (mišljeno je bilo tretjega sveta, ne vem od kje ideja), pa je pravzaprav citat Einsteina. lp, --Miha 17:20, 10 maj 2007 (CEST)
Še v razmislek: Zakaj pa potem biolog Charles Darwin, ni vedel da je vegetarijanstvo lahko škodljivo? Propaganda je to, da vegetarijanstvo ni zdravo - in to se uči(mo) že od mladih nog. Pravljicam lahko verjameš, lahko pa tudi ne. Tako, kot si rekel, da verskim voditeljem ne zaupaš (nekaterim res ne gre), ni treba zaupati tudi v celotno zahodno znanje. lp, --Miha 17:27, 10 maj 2007 (CEST)
Še zadnjič: nikoli nisem trdil, da je vegetarijanstvo samo po sebi nezdravo. Vendar smo si ljudje različni - nekateri bodo super živeli samo od hrane rastlinskega izvora, drugi bodo čisto brez energije. Prijatelj je začel z vegetarijanstvom (in lahko verjameš, da se je prekleto dobro pozanimal o tem, kaj mora jesti) in v dveh mesecih trikrat zbolel - dokler ni začel spet jesti jajc. Krompir mogoče ni bil najboljši primer za etični vidik, ampak kaj pa oreh na primer? Ravno tako ima potencial zrasti v par metrov visoko drevo, kot ima človeški zarodek potencial zrasti v odraslega človeka. Kaj pa semena jabolka ali jagode ali češnje, ki jih vržemo stran? Kaj pa vse živali, ki jih pomorimo za to, da bi se naše poljščine imele lepo? Hote ali nehote bomo ubijali, pa če gremo nazaj nagi v savano, da bomo lahko živeli po zakonih Narave. --Yerpo 18:26, 10 maj 2007 (CEST)
Dodati bi moral, da organizem najprej od reagira na spremembo, potem pa se stanje spremeni na bolje. lp, --Miha 21:47, 10 maj 2007 (CEST)
Kaj ko bi rajši debatirali o vsebini članka in trditve v njem pripisali uglednim virom? Tale pogovorna stran namreč ni namenjena splošnim filozofskim debatam. --Eleassar pogovor 22:53, 10 maj 2007 (CEST)
Bom poskusil navesti vire. Veliko vem sam, najti moram samo še knjige iz katerih to vem. :) lp, --Miha 11:25, 11 maj 2007 (CEST)

Naslov članka[uredi kodo]

Poznamo tudi vegetarijanke, zato predlagam prestavitev na Vegetarijanstvo (trenutno preusmeritev na Vegetarijanec). :-) Sicer pa nas tudi zanima bolj splošni pojav vegetarijanstva. --Eleassar pogovor 14:08, 11 maj 2007 (CEST)

Urejeno. lp, --Miha 21:34, 11 maj 2007 (CEST)
MMG, zakaj se spodne povezave ne uvrstijo v polje v drugih jezikih. lp, --Miha 21:46, 11 maj 2007 (CEST)

bg:Talk:Вегетарианство ca:Talk:Vegetarianisme cs:Talk:Vegetariánství da:Talk:Vegetarisme de:Talk:Vegetarismus el:Talk:Χορτοφαγία en:Talk:Vegetarianism eo:Talk:Vegetarismo es:Talk:Vegetarianismo et:Talk:Taimetoitlus fa:Talk:گياه‌خواری fi:Talk:Kasvissyönti fr:Talk:Végétarisme he:Talk:צמחונות hr:Talk:Vegetarijanska prehrana hu:Talk:Vegetarianizmus id:Talk:Vegetarian it:Talk:Vegetarismo ja:Talk:ベジタリアニズム ko:Talk:채식주의 lt:Talk:Vegetarizmas nl:Talk:Vegetarisme no:Talk:Vegetarianisme pl:Talk:Wegetarianizm ps:Talk:سابه خوړونکي pt:Talk:Vegetarianismo ru:Talk:Вегетарианство simple:Talk:Vegetarian sk:Talk:Vegetariánstvo sr:Talk:Vegetarijanstvo sv:Talk:Vegetarian vi:Talk:Ăn chay zh:Talk:素食主義

Beljakovine[uredi kodo]

Miha, sem opazil, da si se vrgel v resno pisanje članka, pa bi ti samo pomagal nekaj v zvezi z beljakovinami. Beljakovine so tudi v stročnicah (fižol, grah, leča, bob, soja, čičerika). Vsebnost B v stročnicah je okoli 24%. Ne smeš pa pozabit na vsebnost esencialnih aminokislin pri posameznih živilih. Človek namreč potrebuje 8 esencialnih aminokislin, ki jih ne more sintetizirati. Vprašanje je, kje najdemo vseh 8 esenc. aminokislin. Najdemo jih v mleku, jajcih in mesu. Moram priznati, da nimam točnih podatkov o vsebnosti esenc. AK v rastlinskih živilih. To je namreč tisti največji problem, zakaj uradno dietetika ne priporoča vegetarijanstvo. Torej lahko si vegetarijanec (če ga definiramo, da je način prehranjevanja brez mesa) in piješ mleko in ješ jajca pa še vedno dobivaš vseh 8 esenc. AK. Problem je pri tistih, ki ne uživajo niti teh živil (fruktarijanci, mogoče veganci). Če pa najdemo v stročnicah vseh 8 esenc. AK (recimo 5 v fižolu in ostale 3 v čičeriki) potem z pravilnim načinom vegetarijanske prehrane komot normalno preživimo s tem da dobimo vseh 8 esenc. AK, ki so potrebni za rast in razvoj kot trenutno uči uradna dieteika. Še najbolj teče polemika pri otrocih. Ti nujno potrebujejo (uradno) teh 8 AK, drugače se ne morejo pravilno razvijat. Je pa tudi res, da prevelika količina mesa in premajhen vnos sadja in zelenjave povzroča vrsto bolezni. Meso je na koncu prehranske piramide, torej priporočeno 1x na teden in ne več (količinsko: zrezek za eno dlan) pri zdravem odraslem človeku. Upam, da sem ti kaj pomagal. --Mens mentis 16:02, 9 junij 2007 (CEST)

Hvala. Knjiga iz katere sem črpal podatke za tabelo je stara 20 let, zato pa vseh živil ni navedenih. Poznam še več zelo hranljivih jedi: amarant, kuskus, itd. Saj lahko članek mirno urejaš, kljub oznaki v delu če se ga jaz nisem pritaknil vsaj 2 uri. --Miha 21:01, 9 junij 2007 (CEST)

herbivor[uredi kodo]

Moj pogled je nastal na dolgoletnemu študiju teorije in 23 letni praksi pri prehodu iz bolanega klinično mrtvega vsejedca (v trimesečni komi) do pranavorja v zadnjem letu preko vseh faz. Herbivor je zame človek, ki sprejme vegetarijanstvo kot prevladujoč način prehranjevanja: rastlinojedec (poznamo še oblike prehranjevanja, kot so omnivor-vsejedec, karnivor-mesojedec, frugivor-sadjejedec, pranavor-svetlobojedec).Zanimiv tekst objavljen na WP: fotosinteza je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere bakterije izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hrane. Skoraj vsa živa bitja na Zemlji so za svoje prehranjevanje odvisna od energije, ki jo rastline, alge ali bakterije proizvedejo s fotosintezo, zato je ta nujno potrebna za življenje na Zemlji. Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik, in znaten del kisika v Zemljinem ozračju je nastal pri fotosintezi. Organizme, ki uporabljajo fotosintezo za pridelavo energije, imenujemo fototrofne. Moj osebni dodatek: Danes verjamem, da je tudi človek lahko tak organizem, če s procesom prehoda na prano vklopi v sebi postopek fotosinteze za pridelavo njemu potrebne energije za obstoj. Pranavor 17:14, 9 junij 2007 (CEST)

To, da se človek lahko prehranjuje s fotosintezo me spominja na šalo o nekem bivšem političnem veljaku, ki je skušal navaditi krave, da bi se prehranjevale z oblanci. In neumne krave se niso navadile na oblance in so pocrkale. To je tudi odgovor "Pranavorju" zakaj sem brisal članek z tem naslovom. --Janez Novak 18:00, 9 junij 2007 (CEST)

Hvala, Janeznovak, za iskren odgovor! Zate pa velja nekaj, kar je rekel John Knittl: "Človek je star tedaj, kadar ima več veselja s preteklostjo kot s prihodnostjo!" Preden nadaljujeva s polemiko, kar ni moj namen, preberi knjige Jasmuheen iz Avstralije, ki je prišla v Slovenijo zadnji vikend v oktobru 2006. Verjetno je v svetu najbolj poznana na tem področju, saj se od sredine leta 1993 hrani izključno s prano. Vseskozi proučuje svoj življenjski slog, predava o tem povsod po svetu, piše knjige na to temo. Do leta 2000 je izdala 10 knjig: In Resonance, Pranic Nourishment .- Living on light – A Personal Yourney, Inspirations Vol. I, II, III, Streams of Consciousness Vol. I, II, Messages from the Masters, Our Camelot – the Game of Divine Alchemy, Ambassadors of Light – Living on Light. Lp Pranavor18.57, 9 junij 2007 (CEST)

Hehe, Pranavor. Kako pa dobiš klorofil v kožo? --Miha 20:59, 9 junij 2007 (CEST)

Ker se vse odvija na neki drugi ravni (verjetno tisti na katero je šel Daniel Jackson v Zvezdnih vratih) tako profane snovi kot je klorofil niso potrebne.

--Janez Novak 21:09, 9 junij 2007 (CEST)

No sej ne dvomim, samo klorofil je ključni del biološke fotosinteze, pa pri tem procesu se energija porablja. Mislim, da je tu govoriti o fotosintezi zavajajoče. Ne dvomim pa, da se lahko tudi tako preživi. lp, --Miha 21:55, 9 junij 2007 (CEST)

Seveda se lahko preživi (vsaj nekaj časa), tudi tista krava zgoraj je nekaj časa preživela. Gospa Jasmuheen iz Avstralije (glej zgoraj) pa od tega vsega prav dobro živi. --Janez Novak 22:15, 9 junij 2007 (CEST)

Ne bom se preveč vmešaval v debato ker nisem najbolje podkovan v tem področju, vem pa da obstajajo znanstvene raziskave tega področja, zadeva ni tako absurdna kot se sliši, se bom vmešal potem ko najdem prave vire (poanta je v delovanju možganov). Hočem samo opomniti, da zadeva morda ni takoj za v koš --Slodave 22:16, 9 junij 2007 (CEST)

No, v tej obliki kot je bila napisana vsekakor je :) --Slodave 22:28, 9 junij 2007 (CEST)

Danes verjamem, da je tudi človek lahko tak organizem, če s procesom prehoda na prano vklopi v sebi postopek fotosinteze za pridelavo njemu potrebne energije za obstoj.
Danes precej ljudi verjame, da je Elvis živ. Tukaj skušamo pisati o (kolikor toliko preverljivih) dejstvih.--Andrejj 10:01, 10 junij 2007 (CEST)

Navedki in njih vloga[uredi kodo]

Trije navedki, ki so bili navedeni, velikanov človeštva, Einsteina, Tolstoja in Edisona, PMSM nikakor ne podajajo enostransko mnenje, ampak le dopoljnjujejo članek. Pa tudi, kakšen je dogovor glede tega na slovenski wikipediji? Zato menim da so bili po nepotrebnem odstranjeni. --xJaM 19:32, 4. avgust 2008 (CEST)

Vsi trije navedki so izrazito v prid vegetarijanstvu. Zame je to enostransko mnenje. Kar se tiče uporabe navedkov na splošno pa menim, da so smernice, podane v en:WP:QUOTE, veljavne za vsako enciklopedijo in da slovenska Wikipedija v tem oziru ne bi smela biti posebnost. --Eleassar pogovor 19:49, 4. avgust 2008 (CEST)
Ne gre za to ali so v prid vegetarijanstvu, gre bolj za to da so jih pač izrekli veliki možje. In kaj pravi ta smernica v tem primeru? --xJaM 20:31, 4. avgust 2008 (CEST)

Prvi člen v 'When not to use quotations', če povzamem, pravi, da se je treba izgogibati dolgih navedkov, še posebej v dolgih člankih. In se raje naredi povzetek. Drugi pravi, da se navedki naj ne ponavljajo. Tretji pa, da članek ne sme izgledati kot wikinavedek. Če je več navedkov, se jih prestavi v wikinavedek. Pri tem kaj je to 'več', ni definirano, trije navedki pa verjetno še ni velika količina. Verjetno pa je tukaj sporno glede nepristranskosti, čeprav, kot pravim, je odvisno kako človek gleda na to. Za Einsteina vem, da je imel zelo bistro glavo in je zelo jasno izražal svoje misli. Tolstoj pa tudi, prav gotovo. --xJaM 21:27, 4. avgust 2008 (CEST)

Mislim, da je eden od problemov tudi v tem, da so navedki s predlogo navedek oblikovno tako preglomazni, da si je težko predstavljati članek, v katerem bi bralec preživel več kot enega. V članku so bili trije skupaj. Samo primerjajte to grozoto
Sem vegetarijanec in nealkoholik, ker tako bolje izkoristim svoje možgane.

Thomas Edison

z (zame) neprimerno lepšo in preprostejšo obliko:
 »Sem vegetarijanec in nealkoholik, ker tako bolje izkoristim svoje možgane.« (Thomas Edison)
Pa tudi sicer z navedki ne gre pretiravati. Morda se lahko takšne zanimivosti doda v del članka, ki govori o tem, kaj vegetarijance motivira za vegetarijanstvo: Einsteinu je očitno domneval, da vodi k splošni miroljubnosti družbe, Tolstoj je videl v tem moralno vprašanje, medtem ko je Edison (zelo verjetno napačno) domneval, da si bo s tem izboljšal možganske sposobnosti. In ne nujno kot navedke. --romanm (pogovor) 22:42, 4. avgust 2008 (CEST)
Se strinjam. Zato, če se opiše kaj je osebnost povedala, se lahko doda tudi eksplicitni navedek, pač da se ponazori natančneje. Z glomaznostjo takšne oblike pa tudi. Ne vem kje takšne oblike sploh vidijo ljudje. --xJaM 22:51, 4. avgust 2008 (CEST)