Pogovor:Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora
Nezgodovinsko pojmovanje Mariborske škofije oz. seznama njenih (nad)škofov[uredi kodo]
Sedež Lavantinske škofije prenešen v Maribor leta 1859 (na osnovi konkordata iz leta 1855) in Mariborska škofija kot takšna poimenovana šele leta 1962. Od tedaj šele so škofje / nadškofje Maribora.
Seznam je torej metodično povsem zgrešen in kaže pomanjkanje znanstvene metode oz. je izraz etnocentričnega miselnega modela, ki, kot je to bila navada v socializmu, podrejal znanost politično zaželjenemu propagandističnemu cilju.
Formalno pravno in zgodovinsko bi bilo pravilno, da se - ob upoštevanju transdicsiplinarnega diskurza -, ustvari geslo "Sezanam rimskokatoliških lavantinskih škofov" od začetkov do leta 1962 ter "Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora" od trenutka prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor leta 1859. S tem bi bil Slomšek dvakrat imenovan.
V obeh primerih bi bilo treba le vnesti primerno oznako / opombo o obdobju in pojmovanju med letoma 1859 in 1962.
Glej tudi
https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Bisch%C3%B6fe_von_Lavant
Bojan2005 (pogovor) 13:05, 21. oktober 2023 (CEST)
- V svetu je ogromno primerov, ko se je sedež škofije prestavil iz enega mesta v drugo. Vendar, ali bi zaradi tega morali v takih primerih voditi dvojne evidence škofov? Menim, da ne, saj njihova kontinuiteta ostaja neprekinjena. Pravtako tudi pri škofijah ni šlo za primer, da bi bile te ukinjene in bi se na njihovem teritoriju ustanovile nove kot njihove naslednice. Tudi škofije kot pravne osebe so ohranile svojo kontinuiteto. Kje nastaja torej problem? Problem nastaja v dejstvu, da so škofije poimenovane po mestu sedeža in ne po pokrajini ali deželi, ki jo pokrivajo. Če bi bile poimenovane po deželi, bi tudi ime škofije po prenosu sedeža ostalo isto. Tako pa se ime spremeni. Praktičen primer: Friderik Baraga je postal prvi škof Škofije Sault Ste. Marie, le 8 let zatem pa je sedež škofije prenesel v mesto Marquette. Ali bi potemtakem morali imeti ločen Seznam rimskokatoliških škofov Sault Ste. Marieja, v katerem bi bil Baraga naveden kot edini škof? Ni potrebe za kaj takega. En seznam zadostuje, le v uvodnem odstavku je potrebno omeniti podatke v zvezi s prenosom sedeža in spremembo uradnega imena škofije. V primeru Lavantinske škofije je zagata nekoliko večja, saj se je sedež preselil iz ene dežele v drugo. Vendar, po drugi strani, kaj je to kaj takega? Tako Koroška kot Štajerska sta bili že stoletja pred preselitvijo sedeža tako nemški kot slovenski, in tudi po Slomškovi smrti sta bili še vedno obojeetnični. To, da govoriš o etnocentričnem miselnem modelu in podrejanju znanosti politično zaželjenemu propagandističnemu cilju ni nič drugega kot dokaz za klasično nestrokovno napako, namreč presojanje zgodovinskih dogodkov iz današnjega gledišča, ko imamo narodno državo z jasnimi etničnimi razmejitvami. V Slomškovem času je bil Šentandraž tako nemški kot slovenski in Maribor pravtako. Razlog za premestitev sedeža je bil v prvi vrsti v tem, da je bil Šentandraž "v kotu od zakotja" škofije. To je tako, kot če bi imeli prestolnico Slovenije v Lendavi. Etnocentrizem in propaganda? Prosim v imenu zgodovinopisja: ne počnite tega in ne presojajte preteklosti skozi sedanjost – tu se namreč nahaja zgoraj omenjeno pomanjkanje znanstvene metode. -- Janezdrilc 16:18, 21. oktober 2023 (CEST)