Pogovor:Profesor
Profesor[uredi kodo]
Tu iz zapisanega ni popolnoma jasna ločnica med univerzitetnim in srednješolskim (npr. gimnazijskim) profesorjem, saj sta v članku druga za drugo različni med seboj izključujoči se opredelitvi za isti izraz.
Poleg tega se je zahtevnost za gimnazijskega profesorja tudi s časom spreminjala, spreminjala pa se je tudi zgodba z gimnazijo. Do nekje (poiskati vir...) 1960 je bila osnovna šola 4 letna, za njo pa gimnazija, licej ali poklicne šole, pri čemer je bila gimnazija osemletna in razdeljana na po štiri leta nižje in višje gimnazije z malo maturo vmes, tedaj pa so 4 letno nižjo gimnazijo združili s 4 letno osnovno šolo v osemletko (in je tako v tem prehodnem času moja sestra uspešno dvakrat opravljala mislim da prvi razred gimnazije). Od tod je bila tudi tradicija (v mojem času, ne vem, če še velja), da so veljali učitelji predmetov zadnjih štirih let osemletke na nekdanji klasični gimnaziji in tedaj že osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani za profesorje in smo jih tako tudi klicali.
- Profesor Dušan Čop je bil naš razrednik in profesor angleščine na (nekdanji višji) gimnaziji na Šubičevi v Ljubljani in zadnje leto že tudi profesor metodike poučevanja tujih jezikov na Filozofski fakulteti (hotel nam je ostati razrednik do mature). Na srečanju ob eni od obletnic mature nam je med drugim pripovedoval o svojih gimnazijskih profesorjih. Povedal je, da so vsi njegovi profesorji na klasični gimnaziji v Ljubljani že imeli doktorat ali pa vsaj že vloženo doktorsko tezo, če še ni bil opravljen zagovor. Ivan Grafenauer - zdaj in v Vikipediji znan predvsem kot literarni zgodovinar in narodopisec - je kljub temu, da je bil tudi odličen jezikoslovec, njega poučeval zgodovino, saj so ga slovenščino, latinščino, grščino, pa tudi zemljepis in biologijo učili še bolj znani profesorji, med katerimi je gotovo omenil Ilešiča, a se ne spomnim ali očeta Frana za slovenščino in leposlovje ali sina Svetozarja za zemljepis in podobno znana imena za ostalo. Po njegovih besedah je brez doktorata bilo tedaj mogoče na gimnaziji praviloma učiti le kot suplent (začasno nadomeščanje ali do pridobitve pogojev za položaj in naziv profesorja).
Če ne bo nihče nasprotoval, bom začetek članka spremenil tako, da je profesor lahko več reči:
- univerzitetni, z sedanjo opredelitvijo
- gimnazijski ali sednješolski, z drugo sedanjo opredelitvijo
- ko najdem vire za to, ki bodo to potrdili (verjetno bo treba v šolski muzej), bo dodano, da so bile nekoč poklicne šole že po štirih letih osnovne in da je torej tudi gimnazijski profesor pomenilo učitelja že od petega leta šolanja dalje. Seveda je dobrodošel, če me kdo pri zgornjem prehiti.