Pogovor:Arabske številke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mislim na to, če obstaja spravilnejši izraz od številski sistem, pa če je v redu, če dam arabske v narekovaje (ker imajo Arabci drugačne cifre), pa če se da lepše povedati, a si jih "prinesli".

Glede številskega sistema. Ta je menda najbolj razširjen pri nas in vsak samodejno to izgovori tako kot je. Verjetno tako tudi v šoli učijo - sedaj po teh nemških knjigah tudi - bom pogledal, samo mislim, da je tako. Sam se držim tistega, da če imamo dve domači lepi/ustrezni besedi, ju uporabljam na dolgo in široko. Tukaj je ena domača in ponarodela 'tujka' (če ji tako rečem). Striktno bi lahko bil tudi cifrni sistem, da bi bili dve '?'ponarodeli'?' tujki. Saj, menda ljudem je pač vseeno za jezik. V Celju je na primer nova 'pizzerija' (po starem pivnica) z imenom »Beethoven Strasse« ali nekaj podobnega. Mislim, no. Vse dobro o Nemcih sicer, vendar, naš narod istotako ni 'od juče'. Nisem pa jezikoslovec, da bi odločal o tem. Pa saj tudi oni ne morejo menda, kot je pred nedavnim povedal Jože Toporišič. So verjetno enaki kot biologi ali geologi, ki lahko samo nemočno opazujejo kako izumirajo vrste ali propada planet (oziroma kako se razvija naš prelepi jezik). 'Naš lipi jezik svetskog imena' - bi rekli Dalmatinci.

Da so jih prinesli, je zelo lepo povedano (vsaj pmsm). Ne vem, če se da še lepše. --XJam 15:11, 23 apr 2004 (CEST)

Ja, še naslednje, kar se mi zdi zanimivo. Kje je tista meja kaj je še primerno in kaj ne? Seveda se bodo smejali, če bi kdo po nepotrebnem vztrajal pri sestavu namesto sistemu. Ampak včasih tudi uporabljamo besedo sestav, večinoma pa sistem - pa to ni prav, ker sta res sopomenki. Ne moremo za nekatere pojme uporabljati 'ponarodelo' tujko, za druge pa domačo besedo in s tem mislimo, da je naš jezik bogatejši. Eno pot pri tem so ubrali Hrvati, ki pa so verjetno šli predaleč (vsaj tako zgleda in tako pravijo) v neologizme. Glej še sem. Eno pot so izbrali Jokerjevci - tvorci znane slovenske igričarske revije Joker, ki so pridelali že kar nekaj (lepih) staroslovenskih sodobnih izrazov - (no, naslov jim je res 'jaka fora'). Naš jezik je zelo živ in zelo »fleksibilen«. Kot je pred nedavnim povedal angleški jezikoslovec David Crystal za Delo, na primer, valižanščina ne pozna znanstvene terminologije - kar se mi zdi izjemno. Ta jezik menda govori okoli 1/2 milijona govorcev in je usoda z njim pač tako naredila. Slovenci pa so že od 12. stoletja naprej (ali pa še prej, čeprav ni zapisov) s Hermanom Koroškim v samih vrhovih svetovne znanosti in seveda imajo tudi lep in več kot primeren znanstveni jezik. Fran Levstik in Jožef Stefan sta se skregala, ker je Levstik menil, da Slovenci ne potrebujejo poljudnega pisanja o znanosti. Kako se je motil in kako prav je imel Stefan. Na žalost Stefa, zaradi njunega spora, ni več pisal poljudnih člankov v maternem jeziku - kar je svetovna tragedija, če lahko tako rečem. Če tudi samo pomislim na revije kot so Proteus, Presek, Gea, Geografski vestnik, Moj mikro, Spika (žal prenehala izhajati), Acrocephalus in še mnoge druge, je naš jezik tudi na tem področju enakovreden vsem tujim jezikom. Lingua franca v Sloveniji, vsekakor. Ali bodo sedaj, ko imamo K'oran v slovenščini, Bošnjaki, oziroma člani islamske verske skupnosti pri nas, molili v slovenščini. Zakaj pa ne. Ali je slovenščina morda kaj manj vredna od arabščine? --XJam 15:47, 23 apr 2004 (CEST)

Ali me zafrkava font ali kaj? Poskušal sem vnesti tamilske številke, kot so videti tu (zadnja stran), pa mi jih predpregled pokaže enako kot naše. Ali Tamilci sploh poznajo ničlo, v Unicodovih tabelah je namreč na tistem mestu "reserved"? In kaj pomenijo tisti znaki za 10, 100 in 1000? Kaj pa naj bi bilo v tistih treh vrsticah med devangarijem in tamilskimi številkami? --Heretik 14:16, 11 jun 2004 (CEST)

Zgleda, da te heca nabor znakov. Dobro vprašanje glede tamilske ničle. Ne vem odgovora. Tamilske številke verjetno sploh ne spadajo sem - povzel sem jih pač po angleškem članku. Te tri vrstice so le 'moj izum' - kaj pa predstavljajo, v bistvu ne vem. Nekaj blizu devanagarija in arabsko indijskim številkam, oziroma nekaj vmes. Seveda preglednica nikakor ni popolna, pravilna. Nakazuje le preblisk o tem kako naj bi se sodobne evropske številke razvijale. To je kar zahtevno področje - tako, da tema še čaka večje dopolnitve. Tudi razvoj pojma same ničle je kar zahteven. Pred leti je nekdo napisal eno debelo knjigo o tem. Verjetno se jo na spletu najde kje - v slovenščini žal ni kakšnih 'norih' virov. Za znake 10 - 1000 te ne razumem. --XJam 15:47, 11 jun 2004 (CEST)