Podstava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr. lip- v besedi lipica ali kup- v obliki kupujem.[1]

Podstavo dobimo tako, da besedi odvzamemo slovnične lastnosti:[2][3]

  • samostalniku obliki za rodilnik (pôtok potóka: potók- + -en > potóčen; táksi -ja: táksij- + -ski > táksijski);
  • pridevniku odvzamemo imenovalniško (če je ženskega spola) oziroma rodilniško končnico (če je srednjega spola) (dóber dôbra -ega: dôbr- + -ína > dobrína);
  • pri glagolu dobimo podstavo iz nedoločnika (igrati : igra- + -lec > igrálec) ali iz ženske oblike deležnika na -l (pekla : pek- + -a > péka), redkeje iz sedanjika (npr. žanjem : žanj- + -íca žanjíca).

Glasovne premene[uredi | uredi kodo]

Pri tvorbi besede iz podstave in obrazila lahko v besedotvornem algoritmu pride do premen soglasnikov ali tudi samoglasnikov podstave.[3]

Šest glavnih vrst takih premen je:[4]

  • palatalizacijske (nebnjenjske) premene – soglasniki k g h in c se premenjujejo s č ž š in čž špred priponskimi obrazili (ta se večinoma začenjajo z í ali z ničtim funkcijsko mehkim polglasnikom: članekčlančič, bregbrežžec, vrhpovršina, babicababičin;
  • premene zaradi j (jotacijske) – soglasniki t k in c se premenjujejo s č: usmrtiti – usmrčen, LokaLočan, golobicagolobičji; s in h s š: visokvišji, polhpolšji; z in g z žž: nizeknižžji, vragvražžji; d z j: roditirojen; zvočniki n r in l dobijo še j: gonitigonjen, umoritiumorjen, volitivoljen; ustničniki p b m v in f pa dobijo še lj: potopitipotopljen, ljubitiljubljen, lomitilomljen, lovitilovljen, škofŠkofljica;
  • premene po naliki (analogiji) – d se premenjuje z j v primerih kot gradgrajski, Bledblejski; še: kratekkrajši (po sladekslajši);
  • prilikovanjske (asimilacijske) premene – izgovorno ali sluššno podoben soglasnik se priliči naslednjemu soglasniku, zlasti sičnik ššumevcu ali sklopu lj/nj, zobni nosnik pa dvoustničnemu: drevescedrevešček, leskaleščevje; pomorskipomorščak, poslatipošljem; shranitishramba;
  • razlikovanjske (disimilacijske) premene – netrajni soglasnik se zamenja s trajnim: gostačgostaški, otrokotroški, Hrvathrvaški;
  • krnitvene premene – v podstavi tvorjenke se izgubi kakšen soglasnik prvotne podstave: gledališšče –– gledališški (namesto *gledališščski); bogatbogastvo (namesto *bogatstvo); pritisk, pritiskatipritisniti (namesto *pritiskniti); sklep, sklepatiskleniti (namesto *sklepniti); krnitev je včasih samo pisna: materijamaterialen, materializem. Poleg soglasnika se lahko izgubi tudi samoglasnik: usahnil -ausahel -hla, ministerministrski, ministrstvo;

Naglasne premene[uredi | uredi kodo]

Pri tvorjenju besed lahko prihaja tudi do naglasnih premen: dêbeldebelína, debelóst, debélkast, debeloglàv.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 203.
  2. Stremljic Breznik I. Umetnostno besedilo kot izhodisce za obravnavo besedotvorja v osnovni soli, št. 7–8, str. 341–345.
  3. 3,0 3,1 Toporišič J. Besedotvorna teorija. Slavistična revija (24) 1976, str. 163.
  4. 4,0 4,1 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 110–111.