Obrazilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Obrazilo je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr.:[1]

  • -ica v mizica
  • pre- v prelep
  • -o- v živinozdravnik
  • -o- in -ən v dobrosrčen
  • -ø v skok-ø
  • - a v bera

Del besede, iz katere z obrazilom tvorimo novo besedo, imenujemo podstava (npr. mizica: podstava = miz-, obrazilo = -ica). Na stiku med podstavo in obrazilom pogosto prihaja do glasovnih premen (knjigaknjižica).[2]

Izbira obrazila[uredi | uredi kodo]

Z izbiro obrazila je določena besedotvorna vrsta:[2][3]

  • desno obrazilo (pripona) pomeni izpeljavo (npr. pripona -ec v pis-ecpisec)
  • levo obrazilo (predpona) pomeni sestavo (npr. predpona pred- v pred-naročitiprednaročiti)
  • vmesno obrazilo (medpona), lahko ob priponi, pomeni zlaganje (npr. medpona -o- in pripona -ø v knjig-o-vez-øknjigovez)
  • sklopno obrazilo (strnitev) pomeni sklapljanje (na tonato)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 202.
  2. 2,0 2,1 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
  3. Toporišič J. Besedjeslovne razprave. Založba ZRC, 2006: 147–148.