Pojdi na vsebino

Požar v odeškem Domu sindikatov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Požar v odeškem Domu sindikatov
Del proruskih protestov v Ukrajini (2014)
Dom sindikatov po požaru 2. maja 2014
Datum2. maj 2014
Lokacija
VzrokiSpopad med provladnimi in proruskimi protestniki
Metode
  • Dolgotrajne bitke[1]
  • Oboroženi napadi[2]
  • Projektili iz kamenja, molotovke, strelno orožje[2]
  • Demonstracije[1]
Posledice
  • Dom sindikatov pogori
  • Provladni protestniki požgejo tabor proruskih protestnikov
Udeleženci v civilnem konfliktu

Ukrajina Provladni protestniki

  • Samoobramba Majdana
  • Navijači NK Čornomorec Odessa
  • Navijači NK Metalist Harkov
  • Desni sektor[3]
  • Misanthropična divizija[4]
  • Socialno-narodna skuščina[4]
  • VMOO "Domovina je mlada"[5]

Rusija Proruski protestniki[6][7][8]

  • Odeška družina[9]
  • Odeška brigada[10]
Glavne osebe
Aleksej Čornij[11]
Aleksandr Ostapenko[12]
Andrej Jusov[13]
Vladimir Nemirovski (do 6. maja 2014)
Igor Palicija (od 6. maja 2014)
Mark Hordjenko[14]
Sergej Dolženkov[15]
Anton Vladimirovič Davidčenko (do 17. marca 2014)
Grigorij Vitaljevič Kvasnjuk
Pavel Kovalenko[16][17]
Aleksej "Foma" Fominov[18]
Anton Rajevskij (ok. March 2014)[10]
Število
1200 aktivistov
600 nogometnih skrajnežev iz Harkiva
300[19]
Žrtve in izgube
2 mrtva, nekaj deset ranjenih
46 mrtvih, nekaj deset ranjenih

Požar v odeškem Domu sindikatov je bil incident 2. maja 2014 ob zaključku spopadov med provladnimi in proruskimi protestniki v Odesi, v katerem je umrlo 48 ljudi, od tega 46 proruskih protestnikov.[20] 6 ljudi je umrlo v pouličnih spopadih in še 42 v požaru v Domu sindikatov, katerega so zasedli proruskih protestniki.

Po protestnem gibanju Evromajdan in sledeči Revolucija dostojanstva v začetku leta 2014, se je v Odesi pojavilo prorusko protestno gibanje, ki mu je nasprotovalo provladno in proevropsko protestno gibanje. Proruski protestniki so imeli svoj tabor na trgu Kulikovo polje. Nasilje je izbruhnilo 2. maja, ko so proruski protestniki s kamni, molotovkami in strelnim orožjem napadli gibanje »Združena Ukrajina«.[21][22] Po napadih na pripadnike obeh taborov sta oba tabora pričela vzpostavljati enote za samoobrambo.[23] Proruski protestniki so se zabarikadirali v dom sindikatov, ki je v spopadih pogorel, ko sta obe skupini metali molotovke ena na drugo.[24][25]

Dogodki 2. maja

[uredi | uredi kodo]

2. maja 2014 je pred tekmo med NK Černomorec Odesa in Metalist Harkiv v Odeso prispelo veliko nogometnih navijačev iz Harkova. Ob 14:00 so navijači obeh klubov odšli na skupni pohod skozi središče mesta do stadiona NK Černomorec.[23] Po dogovoru lokalnih oblasti, policije, provladnih ter nekateri protivladnih protestnikov, je bilo odločeno, da bo tabor proruskih protestnikov na Kulikovem polju pod nadzorom policije po tekmi razstavljen v pripravah za prihajajočo parado ob dnevu zmage 9. maja.[21][26] Po preiskavi skupine za preiskavo dogodkov 2. maja, je načrt propadel, ko se je vodstvo proruskih protestnikov tabora razcepilo na dva dela in je radikalni del pozval proruske protestnike naj se zberejo, da »preprečijo pohod fašistov«.[21] Po socialnih omrežjih so se med proruskimi protestniki razširila sporočila, naj se zberejo in zatrejo shod nogometnih navijačev.[27] Eno od sporočil je bilo, naj Odesa »sledi Donecku« - tam so nekaj dni pred tem proruski protestniki napadli provladne protestnike.[28]

Spopadi

[uredi | uredi kodo]

Provladni shod je ob 15:30 napadla 300-glava množica skupine Odeška družina, ki je bila oborožena s kiji in strelnim orožjem.[24][25][23] Policija skupin ni skušala ločiti.[28] Policija je na rokah imela rdeče trakove, ki so jih za identifikacijo prav tako uporabili proruski protestniki.[29]

Spopadi so se stopnjevali, obe skupini sta bili oboroženi s kiji, ščiti in orožjem. Prve strele je z avtomatsko puško AK-74 sprožil proruski protestnik Vitalij Budko. Po pričevanju prič je streljal izza policijskih enot. Prva smrtna žrtev je bil Igor Ivanov, ki je umrl zaradi krogle enakega kalibra kot ga uporablja AK-74.[28][30] Kasneje so proruski protestniki trdili, da je Budko uporabljal slepe naboje (v nekaterih verzijah pa airsoft repliko), vendar je preiskava pokazala, da je uporabljal prave naboje.[31] Budko je kasneje bil odpeljan v rešilcu v spremstvu poveljnika policije, ki je kmalu po tem pobegnil v Rusijo.[32] Po uboju Ivanova so se spopadi zaostrili, pojavilo se je večje število molotovk in strelnega orožja. Kmalu po tem so bili ustreljeni 4 proruski protestniki, ubit je bil še en provladni protestnik.[21]

Požar v domu sindikatov

[uredi | uredi kodo]

Takoj po proruskem napadu na shod navijačev, so se na socialnih omrežjih pojavili pozivi k odstranitvi tabora na Kulikovem polju.[27] Tabor je bil zažgan in okoli 18:50 je okoli 380 proruskih protestnikov zasedlo stavbo Doma sindikatov ob trgu.[24][33][34]

Spopadi so se nadaljevali med 19:20 in 19:40. Proruski protestniki so s strehe metali molotovke na provladne protestnike ter streljali. Provladni protestniki so prav tako uporabljali molotovke in srelno orožje. Med spopadi je Dom sindikatov zagorel. Po poročanju različnih virov je bila krivda za požar sprva dodeljena eni ali drugi strani ali obema.[24][25][28]

Ob 19.30 so reševalne službe in policija začeli prejemati obvestila o požaru in med 20.10 in 20.30 je do stavbe prispelo več gasilskih enot in začelo z gašenjem požara.[35] Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom je umrlo 42 proruskih protestnikov.[20][36]

Uradna preiskava ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve je ugotovila, da so požar povzročili proruski protestniki med metanjem molotovk s strehe.[37] Preiskava skupine 2. maj je prišla do enakih zaključkov.[38] Večina smrtnih žrtev se je zastrupila z ogljikovim monoksidom, ker so se umaknili v višje prostore stavbe, ki je delovala kot dimnik.[38]

Od prejetja klicev do prihoda na prizorišče so gasilci potrebovali 40 minut, čeprav je najbližja gasilska postaja le 5 minut stran.[38] Vodja interventnih služb v Odeški oblasti, Vladimir Bodelan je ukazal gasilcem, naj se ne vmešavajo. Bodelan je še isti dan pobegnil v Rusijo, prejel rusko državljanstvo in začel kariero v javni upravi na okupiranem Krimu. Rusija je zavrnila sodelovanje v njegovi preiskavi in ni nikoli razkrila zakaj ga ščiti.[39][40]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Dozens die in Odessa, rebels down Ukraine helicopters«. Reuters. 2. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 15. februarja 2022. Pridobljeno 2. maja 2014.
  2. 2,0 2,1 »How did Odessa's fire happen?«. BBC News. 4. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2019. Pridobljeno 4. maja 2014.
  3. From the separatists' bullets, the tenor of the "Right Sector" died Arhivirano 11 February 2020 na Wayback Machine. - Telegraph, 3 May 2014
  4. 4,0 4,1 Katchanovski, Ivan (2. september 2016). »The Far Right in Ukraine During the 'Euromaidan' and the War in Donbas« (v angleščini). Rochester, NY. SSRN 2832203. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  5. ZMI have been named after I died in Odessa Arhivirano 23 July 2019 na Wayback Machine. - Ukrainian truth, 4 May 2014
  6. »Ukraine Presses Pro-Russia Militants After Fighting Spreads to Odessa«. The New York Times. 3. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2014. Pridobljeno 3. maja 2014. many of the dead were pro-Russia militants who had retreated into a trade union building
  7. »Police say pro-Russians accidentally set fatal Odessa fire with Molotov cocktails«. Kyiv Post. 3. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 3. maja 2014. Pridobljeno 3. maja 2014. An eyewitness account from Odesa posted online states that Russian-backed militants shot at and killed at least four soccer fans
  8. »Ukraine crisis: dozens killed in Odessa fire as violence spreads to country south«. The Telegraph newspaper. 2. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 6. avgusta 2015. Pridobljeno 5. maja 2015. Dozens have died in a building fire in Ukraine after a clash between pro-Ukrainian and pro-Russian protesters in the Black Sea port of Odessa.
  9. A two-day mourning was announced in Ukraine Arhivirano 2 September 2019 na Wayback Machine. - Komsomolskaya Pravda in Ukraine, 2 May 2014
  10. 10,0 10,1 Anna Dolgov (31. marec 2014). »Ultranationalist Activist Publishes Video Plea Calling For Russians to 'Shed Blood' In Ukraine«. The Moscow Times. Pridobljeno 15. oktobra 2022.
  11. The leader of the Odesa Euromaidan was arrested for five days Arhivirano 28 April 2019 na Wayback Machine. - Correspondent.net, 26 November 2013,
  12. Odesa leader Euromaidan became vice-governor Arhivirano 21 October 2019 na Wayback Machine. - Today, 18 March 2014
  13. »Yusov collects "Euromaidanites" to march on Kulikovo Field on May 2 (video fact)«. Timer. 14. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 15. maja 2014.
  14. »Mark Hordienko: a massage therapist who discovered a revolutionary in himself«. Arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2019. Pridobljeno 21. oktobra 2019.
  15. »The former opera Captain Cocoa was organizing the massacre in Odessa«. 8. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2019. Pridobljeno 21. oktobra 2019.
  16. On the situation in the capital of the Odessa People’s Republic Arhivirano 28 April 2019 na Wayback Machine. - http://vg-news.ru Arhivirano 24 October 2019 na Wayback Machine., 11 April 2015,
  17. The Odessa People's Republic recognized the LPR and the DPR Arhivirano 26 October 2017 na Wayback Machine. - http://rusdozor.ru Arhivirano 22 October 2019 na Wayback Machine., 13 April 2015,
  18. Stanislav Kozlyuk (4. maj 2017). »Слідами "коменданта Куликового поля"« [In the footsteps of the "commandant of Kulikovo field"]. tyzhden.ua (v ukrajinščini). Pridobljeno 15. oktobra 2022.
  19. Report on the human rights situation in Ukraine 15 June 2014 (PDF) (poročilo). Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 20. junija 2014. Pridobljeno 5. maja 2015.
  20. 20,0 20,1 »Одесская трагедия. Пять лет. Знаем ли мы больше?«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 27. marca 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  21. 21,0 21,1 21,2 21,3 »Група 2 травня: Chronology of events May 2, 2014 in Odessa (in English). Part 1«. Група 2 травня. 11. januar 2016. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  22. »Accountability for killings in Ukraine from January 2014 to May 2016« (PDF). ohchr.org. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 13. december 2016. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  23. 23,0 23,1 23,2 »Как гибель 48 человек в Одессе в 2014 году обрастает мифами, пока следствие молчит«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 27. marca 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  24. 24,0 24,1 24,2 24,3 »How did Odessa's fire happen?«. BBC News (v britanski angleščini). 4. maj 2014. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  25. 25,0 25,1 25,2 »Ukraine crisis: Dozens killed in Odessa fire amid clashes«. BBC News (v britanski angleščini). 2. maj 2014. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  26. Amos, Howard (30. april 2015). »'There was heroism and cruelty on both sides': the truth behind one of Ukraine's deadliest days«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  27. 27,0 27,1 »Odesa Dispatch: 'Some Murders Are Announced'«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 3. maj 2014. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  28. 28,0 28,1 28,2 28,3 Dibrov, Sergiy (4. maj 2014). »What really happened in Odessa: A step-by-step reconstruction of a tragedy that killed 46 people (VIDEO) - May. 04, 2014«. Kyiv Post. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  29. Cathcart, Will (8. maj 2014). »Is This the Day Odessa Explodes?«. The Daily Beast (v angleščini). Pridobljeno 2. januarja 2024.
  30. »Опубликованы фото применения оружия одесскими сепаратистами«. LIGA (v ruščini). 3. maj 2014. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  31. »Одесская трагедия: «антимайдановец» Боцман стрелял из огнестрельного оружия«. dumskaya.net. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  32. »Ключевой фигурант дела о трагедии в Одессе 2 мая 2014 года Фучеджи получил гражданство России«. Гордон | Gordon (v ruščini). Pridobljeno 2. januarja 2024.
  33. »В Доме профсоюзов в Одессе найдено 36 трупов - ГСЧС«. www.unian.net (v ruščini). Pridobljeno 2. januarja 2024.
  34. »Пожар в Доме профсоюзов. Что произошло на самом деле?«. Новое время. Arhivirano iz spletišča dne 27. marca 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  35. »2 мая — годовщина трагедии в Одессе — что произошло в тот день на Куликовом поле«. Новое время. Arhivirano iz spletišča dne 27. marca 2022. Pridobljeno 27. marca 2022.
  36. »Майская бойня: обновлённый список погибших, среди них несовершеннолетний«. Таймер. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2021. Pridobljeno 27. marca 2022.
  37. Post, Kyiv (3. maj 2014). »Police say pro-Russians accidentally set fatal Odessa fire with Molotov cocktails (LIVE UPDATES, VIDEO) - May. 03, 2014«. Kyiv Post. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  38. 38,0 38,1 38,2 »International Advisory Panel Report«. coe.int. Council of Europe. 2015. Pridobljeno 2. januarja 2024.
  39. Полищук, Вероника (2. maj 2023). »Трагедия 2 мая: где сейчас находятся главные фигуранты расследования«. Одесская Жизнь (v ruščini). Pridobljeno 2. januarja 2024.
  40. »Почему Москва молчит о карьере соучастника Одессы 2 мая в Крыму?«. Почему Москва молчит о карьере соучастника Одессы 2 мая в Крыму? (v ruščini). Pridobljeno 2. januarja 2024.