Petelinji most
Petelinji most[1] (tudi Petelinja brv, Petelinov most,[2][3] Tenente[4]) je brv in ločni most čez Gradaščico v Trnovem južno od centra Ljubljane. Stoji med Trnovskim mostom in izlivom Gradaščice v Ljubljanico,[5]:127 in povezuje Gradaško ulico v Krakovem na levem bregu z Eipprovo ulico v Trnovem na desnem bregu.[6][7] To sta najstarejši ljubljanski predmestji, znani po vrtovih in kulturnih dogodkih.[8]
Ime
[uredi | uredi kodo]Petelinji most je dobil ime po bližnji gostilni (Gradaška ulica 10), znani kot Pri petelinu.[2] Nadomestno ime Tenente izhaja iz nekdanje pivnice, znane kot Pri poročniku.[9][10]
Zgodovina in zasnova
[uredi | uredi kodo]Do novembra 1931 je na mestu današnjega mostu stala lesena brv.[11] Sedanji objekt je zgradil konstruktor Matko Curk po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je zasnoval v okviru svoje Vodne osi mesta ob Ljubljanici.[5]:12 Gre za preprost železno-betonski most,[10] ki ima dva podkvasta podporna loka in močno ograjo[12] iz betonskih stebričev, povezanih s kovinsko cevjo.[13] Od leta 2009 je v okviru Plečnikove dediščine zavarovan kot kulturna dediščina državnega pomena.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hrausky, Andrej (1997). Plečnik's Ljubljana: An Architectural Guide. Dessa. ISBN 9789619042618.
- ↑ 2,0 2,1 Kocjan-Barle, Marta. 1994. Abeceda pravopisa: Vaje. Ljubljana: DZS, p. 39.
- ↑ Stanonik, Marija. 2001. Bela Ljubljana: zgodbe iz slovenske prestolnice. Ljubljana: Kmečki glas, p. 47.
- ↑ Kobilica, Katarina & Andrej Studen. 1999. Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi družini. Ljubljana: Nova revija, p. 127.
- ↑ 5,0 5,1 Kobilica, Katarina; Studen, Andrej (1999). Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi družini [The Will to Work Is a Fortune: A Microhistorical Study About the Ljubljana Construction Businessman Matko Curk (1885–1953)]. Korenine. Nova revija. ISBN 978-961-6017-78-7.
- ↑ Krečič, Peter (1991). Plečnikova Ljubljana [Plečnik's Ljubljana]. Cankarjeva založba. str. 30. ISBN 9788636107416.
- ↑ Habič, Marko (1997). »Gradaščica in cerkev Sv. Janeza Krstnika«. Prestolnica Ljubljana nekoč in danes. Geopedia.si. National Publishing House of Slovenia. ISBN 978-86-341-2007-3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2023. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »The Suburbs of Krakovo and Trnovo«. Ljubljana Tourist Guide. Ljubljana Tourism. Februar 2012. str. 30.
- ↑ Stanonik, Marija. 2001. Bela Ljubljana: zgodbe iz slovenske prestolnice. Ljubljana: Kmečki glas, p. 114.
- ↑ 10,0 10,1 Krečič, Peter (1993). Plečnik, the Complete Works. Whitney Library of Design. str. 116. ISBN 978-0-8230-2565-7.
- ↑ »Dnevne vesti: Iz Ljubljane« [Daily News: From Ljubljana]. Slovenski narod. Zv. 64, št. 263. Narodna tiskarna. 18. november 1931. ISSN 1408-2373.
- ↑ Krečič, Peter (1992). Jože Plečnik. Državna založba Slovenije. str. 206. ISBN 9788634106497.
- ↑ Gruden, Mojca. Uporaba krajinskih prvin v delu Jožeta Plečnika [Use of Landscape Elements in the Work of Jože Plečnik] (PDF). Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. str. 27. (COBISS).
- ↑ »Ljubljana - Nabrežja Gradaščice« [Ljubljana – Embankments of the Gradaščica]. Registry of Immovable Cultural Heritage. Ministry of Culture, Slovenia. Pridobljeno 4. januarja 2012.