Pavel Košir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pavel Košir
Rojstvo28. junij 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Loga vas
Smrt18. april 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (46 let)
Prevalje
Druga imenaKoschier
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicučitelj, urednik
Poznan pozbiralec ljudskega blaga

Pavel Košir (tudi Koschier), slovenski učitelj in zbiralec ljudskega blaga, * 28. junij 1878, Loga vas (nem. Augsdorf) pri Vrbi na Koroškem, † 18. april 1925, Prevalje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Košir je od leta 1892 do 1897 obiskoval učiteljišče v Celovcu, nato služboval na osnovnih šolah v Bistrici v Rožu, v Črnečah, potem na meščanski šoli v Velikovcu (1906–1919). Po koncu prve svetovne vojne mu je Narodna vlada v Ljubljani poverila organizacijo slovenskega šolstva v velikovškem okraju in ga imenovala za okrajnega šolskega nadzornika, od 1920 do smrti pa je bil šolski upravitelj na Prevaljah.

Delo[uredi | uredi kodo]

Poleg učiteljskega poklica se je Košir ukvarjal tudi z etnologijo, zbiranjem domačih ljudskih običajev na Koroškem. Zanimala ga je predvsem ljudska miselnost, kako se izraža v narodnih pesmih, rekih, vremenskih pravilih, vražah, prerokovanjih. Bil je marljiv zbiratelj tega narodopisnega blaga. Dve nemški razpravi: Transplantation, ein Beitrag zur Volksmedizin in Kärnten ter Zur Volkskunde in Kärnten je objavil v zgodovinskem delu Carinthije (1912), v Koledarčku Učiteljskega doma za 1914 je zbral Pregovore iz slovenskega Korotana, v Mladi Jugoslaviji, listu za slovensko koroško mladino (1919–1920), kateremu je bil leta 1920 izdajatelj in urednik, je pisal o koroških ljudskih plesih. Izdal je zbirko koroških pravljic Gor čez izaro (Ljubljana, 1922) in zbirko koroških popevk Sijaj, sijaj, solnčice (Ljubljana, 1923). Najvažnejše pa je njegovo bogato gradivo: Ljudska medicina na Koroškem. Velik pomen je Košir pripisoval tudi vrtnarstvu ne le s praktičnega, ampak tudi z narodno-vzgojnega vidika. V Velikovcu je vzorno oskrboval majhen vrt, na Prevaljah pa uspešno deloval kot načelnik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Šlebinger Janko. "Košir Pavel". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.