Paschenov zakon

Paschenove krivulje za helij, neon, argon, vodik in dušik kot funkcije prebojne napetosti.

Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Imenuje se po nemškem fiziku Friedrichu Paschnu (1865–1947). Odkril ga je v letu 1889.

Paschen je ugotovil, da je napetost pri kateri pride do preboja, enaka:

$V={\frac {a(pd)}{\ln(pd)+b}}\!\,,$

kjer je:

• $V\!\,$ – napetost pri kateri pride do preboja
• $p\!\,$ – tlak plina, ki se nahaja med elektrodama
• $d\!\,$ – razdalja med elektrodama
• $a\!\,$ – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama
• $b\!\,$ – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama

Viri

• Paschen, Friedrich (1889). »Ueber die zum Funkenübergang in Luft, Wasserstoff und Kohlensäure bei verschiedenen Drucken erforderliche Potentialdifferenz«. Annalen der Physik. Zv. 273, št. 5. str. 69–75. doi:10.1002/andp.18892730505.

Zunaje povezave

• Paschenov zakon Arhivirano 2011-10-16 na Wayback Machine. (angleško)
• Napetost preboja in Paschenov zakon (angleško)
• Električni preboj pri nizkih pritiskih (angleško)
• Električna razelektritev (angleško)