Padiisetov kip
  Prednja in zadnja stran Padiisetovega kipa | |
| Lokacija | zdaj v The Walters Art Museum, Baltimore, Maryland, ZDA |
|---|---|
| Tip | spomenik |
| Material | bazalt |
| Dolžina | 11,5 cm |
| Širina | 10,25 cm |
| Višina | 30,5 cm |
| Zaključek gradnje | 1780-1700 pr. n. št. (napis 900-850 pr. n. št.) |
Padiisetov ali Pateesetov kip,[1] znan tudi kot Vezirjev kip, ki ga je prisvojil Padiiset, ja kip iz bazalta, ki so ga odkrili leta 1894 v vzhodni Nilovi delti. Na kipu je tudi napis, ki omenja trgovanje med Egiptom in Kanaanom v tretjem vmesnem obdobju Egipta.[2][3][4] Kip je razstavljen v Walters Art Museum.
Na kipu je zadnja znana omemba Kanaana, 300 let mlajša od prejšnje znane omembe.[5]
Kip je izdelan iz črnega bazalta in meri 11,5 x 10,25 x 30,5 cm. Narejen je bil v Srednjem kraljestvu v spomin na faraonovega vezirja. Znanstveniki so prepričani, da je bil tisoč let kasneje izvirni napis izbrisan in nadomeščen z napisoma na prednji in zadnji strani kipa, ki omenjata Pa-di-iseta in čaščenje bogov Ozirisa, Hora in Izide.[6]
Napisi na kipu se berejo:
- Ozirisova Ka: Pa-di-iset, pravični, sin Apija.
- Edini ugledni (in) nepristranski odposlanec/pooblaščenec/poročevalec iz/za Kanaan, iz/za Peleset, Pa-di-iset, sin Apija.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Lemche, str. 54
- ↑ Statue of a vizier usurped by Padiiset, at the Walters Art Museum.
- ↑ Georg Steindorff: https://www.jstor.org/stable/3854926?seq=1#page_scan_tab_contents The Statuette of an Egyptian Commissioner in Syria, The Journal of Egyptian Archaeology 25 (1, junij 1939): 30-33.
- ↑ Carl S. Ehrlich: https://books.google.si/books?id=B2eNV68WU3YC&pg=PA65&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false The Philistines in Transition: A History from Ca. 1000-730 B.C.E., str. 65.
- ↑ Drews 1998, str. 49a.
- ↑ Helmut Brandl: Untersuchungen zur steinernen Privatplastik der Dritten Zwischenzeit: Typologie - Ikonographie -Stilistik, mbv-publishers, Berlin 2008, str. 218-219, 122, 180b in 186a (doc. U-1.1).